Veliko partnerstvo

Recenzija Bukla

Jonathan Henry Sacks (1948) je britanski Jud, ki je bil več kot dvajset let veliki rabin judov­skih skupnosti v Združenem kraljestvu, obenem pa je tudi priznani filozof in teolog, ki se je s knjigo Veliko partnerstvo iz leta 2011, v kateri obravnava razmerje med religijo in znanostjo, vključil v debato med novimi ateisti (med katerimi so vodilni Richard Dawkins, Christopher Hitchens in Sam Harris) in sodobnimi religiologi. Pri tem izhaja iz teze, da ni nujno, da sta znanost in religija v svoji osnovi nezdružljivi, saj ima vsaka od njiju svoj družbeni pomen, obenem pa opozarja, da že od 17. stoletja naprej prihaja do občasnih razprav o njunem pomenu, po navadi ob več­jih družbenih krizah. Tako so Evropo 17. stoletja razdejale verske vojne, 19. stoletje je prineslo industrijsko revolucijo in Darwinovo evolucijo, druga polovica 20. stoletja pa je bila kot posledica dveh svetovnih vojn posvečena razpravi o »smrti Boga«. Zato je povsem naravno, da se na teh križiščih zgodovine sprašujemo, kdo nas bo vodil in katero pot naj izberemo. Sacks tako trdi in dokazuje, da potrebujemo tako religijo kot znanost, saj znanost govori izvedensko o prihodnosti, religija pa z avtoriteto preteklosti, pri čemer se znanost sklicuje na moč razuma, religija pa na višjo moč razodetja. Po avtorjevem mnenju znanost torej stvari predvsem razstavlja, da ugotovi, kako delujejo, religija pa jih povezuje, da ugotovi, kaj pomenijo, pri čemer prva dejavnost prevladuje v levem predelu možganov, druga pa je povezana z njihovo desno polovico, le obe skupaj pa tvorita koherentno celoto. Veliko partnerstvo je knjiga, ki širi prostor sožitja med znanostjo in religijo.

Samo Rugelj, Bukla 148

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.