Španija 1975-2015

Recenzija Bukla

Nekako ob pravem času je izšel zbornik esejev, skozi katere slovenski in španski avtorji obravnavajo Španijo v zadnjih štiridesetih letih, torej po zatonu desničarske diktature generala Francisca Franca. Obdobje je v podnaslovu opredeljeno kot nekakšna demokratična tranzicija, toda glede na aktivno izražene težnje Kataloncev po odcepitvi – kar je vprašanje, ki se, kot vse kaže, ne bo razrešilo prav hitro – ni povsem jasno, kakšna Španija naj bi čakala na drugi strani te tranzicije. Avtorji zaobjamejo večji del tematik, ki zadevajo polpreteklo zgodovino: od ostankov frankizma v današnjem času do odmevov le-tega v literaturi in od nepremičninskega balona ter finančne krize do vpliva teroristične organizacije ETA na špansko družbo. Znaten delež besedil je posvečen literaturi, eksplicitno tudi baskovski, najbolj ganljiv pa je tekst Urše Geršak o množičnih grobiščih in o izginulih otrocih, ki so bili poražencem ukradeni in odvzeti po državljanski vojni, kar je skozi različne faze trajalo vse do konca diktature. Moderna Španija je torej bolj tradicionalna, kot se želi prikazati, predvsem pa razklana v kar nekaj potezah.

Žiga Valetič, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.