Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Kliči U za umor

Igor Omerza
Igor Omerza
Kliči U za umor

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Celjska Mohorjeva družba
Leto izdaje 2014
ISBN 978-3-7086-0801-3
Urejanje Hanzi Filipič

Tehnične lastnosti
trda vezava
23 x 16 cm
192 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
biografije in spomini
družbene vede

Povej naprej

Založnik o knjigi

Ugrabljeni Stjepan Crnogorac je bil na neznanem kraju, neznanega dne, na neznan način in od neznanih oseb zahrbtno umorjen ter na neznanem kraju pokopan. Glede neznanega kraja je največja verjetnost, da je bil umorjen nekje v Sloveniji, saj so ga sem hodili zasliševat iz Beograda in Doboja. Glede neznanega dne menim, da potem, ko so ga temeljito izprašali, in potem, ko so uničili devetnajsterico feniksovcev (za večino od njih tudi ne vemo, kdaj natančno so bili umorjeni), niso imeli udbovci nobenega razloga več, da bi ga še ohranjali pri življenju. Zato ne verjamem, da je Crnogorac še dolgo živel. Vsekakor je bil umorjen pred septembrskim sestankom predsedstva SFRJ (leta 1972), ko je Tito, dejal: „Tisti, ki so mrtvi, so mrtvi, in tistim, ki so ostali živi, bomo sodili, kakor je potrebno, in ve se, kakšen mora biti rezultat tega.“ Glede neznanega načina umora se lahko samo vprašamo, ali so mu povedali, da ga bodo umorili, ali pa so to naredili zahrbtno in tako, da se Stjepan ni zavedal, kaj ga bo doletelo. O sami konkretni izvedbi zunajsodne udbovske eksekucije pa ne bi rad špekuliral, naj to povedo tisti slovenski udbovci oz. udbovski funkcionarji, ki so še živi in to vedo. Pri tem mislim predvsem na Borisa Mužica, Marjana Orožna in Silva Gorenca. Isto pa velja tudi za ugotovitev kraja, kjer ležijo Stjepanovi posmrtni ostanki.

Recenzija Bukla

Igor Omerza, vztrajni raziskovalec številnih prikritih, z današnjega vidika nezaslišanih, tudi kriminalnih ravnanj nekdanje Službe državne varnosti, zloglasne Udbe, tukaj razkriva še eno epizodo brez epiloga. Sledi poti Hrvata Stjepana Crnogorca, člana emigrantske, socialistični Jugoslaviji sovražne Hrvaške revolucionarne bratovščine, do njegove v podrobnostih nepojasnjene smrti leta 1972, zato bi kdo rekel, čemu ves hrup, saj se nas ta zgodba ne tiče. Pa se nas tiče: avtor dokazuje, da so bili njeni nosilci najvidnejši slovenski udbovci! S tem se znova oglaša vprašanje, ali bo tudi ta knjiga – ob neverjetni praksi, da na množici dokumentov in pričevanj utemeljena raziskovalna dela o temni plati naše polpreteklosti v nasprotju s čenčami in anonimkami, ki razvnemajo javno mnenje ostajajo spregledana– ostala brez vsakršnega odgovora tistih, ki jih glasno obtožuje?! Kot da je ni! Čeprav ji seveda ne bo manjkalo (predvsem enako mislečih) bralcev!

Iztok Ilich, Bukla 101-102

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...