Založba | Alma Mater Europaea, Celjska Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-278-249-8 |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Urejanje | Jože Faganel |
Strokovni pregled | Tomo Virk, Urška Zabukovec |
mehka vezava
23,5 x 16,5 cm
260 g
139 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
psihologija in psihiatrija
družbene vede
osebna rast, duhovnost in ezoterika
Založnik o knjigi
Knjiga dr. Sebastjana Kristoviča Dostojevski in Nietzsche: Med smislom in nesmislom trpljenja se loteva pretresa dela dveh velikih ustvarjalcev in mislecev, ki sta tako na Slovenskem kot na tujem že bila deležna pozornosti glede svojega medsebojnega odnosa. A kolikor mi je znano, se nobena od teh razprav ne osredotoča na temo, ki ji v svoji študiji sledi dr. Kristovič. Gre namreč za tematiko trpljenja kot temeljnega vidika človekovega bistva, ki je neločljivo povezano z drugim takim temeljnim vidikom: ljubeznijo.
– Prof. dr. Tomo Virk (iz recenzije)
Dr. Kristovič se v navezavi na V. Frankla še enkrat loti razmisleka o problemu trpljenja. Pridružuje se intuiciji obravnavanih genijev, da je trpljenje pozitivna razsežnost človekovega življenja, saj je prav v njem človek »najbolj edinstven, subjektiven, nenadomestljiv in sam«, da pa se je v izognitev tragediji (samomor, »radikalno podpodje«) vendarle treba dvigniti nad trpljenje, najti njegov imanentni smisel, pri čemer nam pomaga, kot temu pravi V. Frankl, »kljubovalnost duha«. /…/ Knjiga ponuja dober tematski uvod v življenje in delo obeh ustvarjalcev. Avtor prepričljivo in nazorno odgovori na vprašanja, zastavljena v uvodu, z nekaterimi mislimi /…/ pa spodbuja k dialogu in razmisleku o tej skrivnosti, ki ji pravimo trpljenje in ki nas vse na poseben način zadeva.
– Dr. Urška Zabukovec (iz recenzije)
Recenzija Bukla
Dr. Sebastjan Kristovič, teoretik in praktik, ki se v terapevtskem, mentorskem in predavateljskem delu naslanja na spoznanja Franklove logoterapije, se tokrat posveti velikanoma umetnosti in mišljenja ter se prek njunih idej, likov in knjig ozre na človeško trpljenje. Pri Dostojevskemu odkriva dialoško komponento trpljenja – trpeti pomeni dialoško komunicirati – in ruski mojster to kanalizira skozi polifoni, večglasni roman. Pri Nietzscheju pa analizira koncept tragičnega človeka, ki ima pogum, voljo in željo spoznati še tako kruto resnico. Skozi razpravo o trpljenju avtor pojasnjuje človeško trdoživost ali kot bi rekel Viktor Frankl: »Trpimo zato, ker nečesa ne moremo trpeti.« In četudi sta trpljenje in bolečina sprta s pametjo, to še ne pomeni, da obstoj trpljenja ne nosi smisla. Ravno nasprotno. Ta se kaže ravno skozi njegovo sprejemanje in preseganje, z namenom nadgradnje naše identitete, značaja, osebnosti.
Žiga Valetič, Bukla 120-121
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Užitek, vednost, oblast Psihoanaliza, matematična logika, politična filozofija 56,99 € Dodaj v košarico
-
Hipoteza o sreči Antična modrost in filozofija na preskusu pri moderni znanosti 23,50 € Dodaj v košarico
-
Na pravi strani zgodovine Kako sta razum in moralni smoter naredila Zahod velik 39,90 € Dodaj v košarico
-
Zgodbe iz konzerve Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu 19,00 € Dodaj v košarico
-
-10% Nevidne Kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri 24,21 € 26,90 € Prihrani 2,69 € Dodaj v košarico
-
-10% Razpon Zakaj v dobi hiperspecializacije še kar naprej zmagujejo raznovrstneži 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico