Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Grožnja in strah

Razraščanje sovražnega govora kot orodja oblasti v Sloveniji
Svetlana Slapšak
Grožnja in strah
29,00 € 29,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,87 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Založba /*cf.
Zbirka Oranžna zbirka
Leto izdaje 2022
ISBN 978-961-257-159-7
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
510 g
433 strani
Tip knjige
članki in študije
Kategorije
družbene vede > sociologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga je nastajala med letoma 2019 in 2021 in je rezultat spremljanja in analize sovražnega govora v slovenskem medijskem prostoru; premišljuje tudi družbene posledice tega pojava, ki že dosega nevarne razsežnosti. Nevarnost predstavlja načrtno in agresivno netenje, širjenje kolektivne psihoze, pojav pa je primerljiv s podobnimi procesi v mnogih državah Evrope in sveta. Definiranje tega pojava in njegovih različic se začne z opredelitvijo populizma, čeprav ga ne gre enačiti z njim; kljub nekaterim vzporednicam tudi ne z neonacizmom in fašizmom. Obstaja pa generična povezava in metodološko sovpadanje (odnos vzorca in novih kalupov) med goebbelsovsko propagandno in sodobno produkcijo sovražnega govora. Goebbelsov(ski) vzorčni model seveda ni enostavno in univerzalno aplikabilen, skoz raziskavo se namreč pokaže več divergentnih modelov, ki vključujejo drugačne narative, novejši lokalni imaginarij in terminološko arbitrarnost.

Izhodišče raziskave so konkretni primeri javnega govora. Razporejeni so diahrono in sinhrono, skoz analitično in metodološko doslednost pa se razkrijejo izvori in strukture posameznih modelov diskurza. Raziskovalni postopek upošteva antropološke specifike lokalne produkcije sovražnega govora. Njen pomemben element so v kolektivnem spominu še vedno živo prisotne formule predhodne oblasti, ki pa so se prilagodile novim pogojem. V ospredju raziskave so predvsem posledice, ki jih v prostoru javnega govora sprožajo spremembe diskurza, zasnovanega na usmerjanju in pragmatizaciji sovraštva. Manipulacije in laži, celoten aparat tovrstnega diskurza, se zlahka najde v »negativni retoriki«, številnih napakah v izrazu in stilu. Nepoznavanje retorike omogoča, da se takšne napake – z neštetimi logičnimi zdrsi vred – ne prepoznajo: celoten instrumentarij sovražnega govora je zasnovan na hipostazah neznanja, njihova osnova pa je »negativna retorika«.

Svetlana Slapšak je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije, komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in preko 1000 člankov, esejev in kolumen.

Recenzija Bukla

Svetlana Slapšak (1948), ostroumna intelektualka in humanistka ter avtorica številnih leposlovnih in strokovnih knjig, ima za seboj dolgo zgodovino osebnih napadov na svoje članke in razmišljanja, ki so se začeli še v času Jugoslavije in se vlečejo do današnjih dni, saj je bila tudi v zadnjih letih pogosto tarča surovih napadov konservativnih medijev iz kroga odhajajoče vlade. Tako se je že kmalu po nastopu nove oblasti marca 2020 odločila podrobneje raziskati komunikacijski diskurz tega dela medijske krajine ter poiskati vzorce, ki jih je lahko identificirala kot propagandni in sovražni govor. Rezultat je obsežna in dobro dokumentirana monografija, ki jo je avtorica zaključila septembra 2021, izšla pa je nekaj dni pred letošnjimi državnozborskimi volitvami (spremno besedo je napisal Erik Valenčič), v njej pa avtorica analizira preplet in povezovanje ter način komuniciranja medijev, ki so nanizani okoli televizije Nova24TV in časopisa Demokracija. Pri tem s svojo analizo, ki na koncu vsebuje tudi kar številne konkretne primere, ni imela namena predstaviti celotne medijske in publicistične produkcije na slovenski desnici, temveč so jo zanimali predvsem semantična in semiotična analiza tekstov ter njihovega (možnega) branja v kontekstu političnega boja in vodenje propagande v njem, kar je primerjala s pojavi medijske propagande pred drugo svetovno vojno, pa tudi kasneje v jugoslovanskem socializmu. Knjiga, ki je obenem premislek o tem, kako se je v zadnjih letih znižal nivo medijskega in političnega komuniciranja, ter tudi osebno konotirana zgodba o tem, kako besede izzivajo dejanja.

Samo Rugelj, Bukla 166

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...