Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Razsežnosti skrbstvenega dela

Razsežnosti skrbstvenega dela
20,00 € 20,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,60 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-7003-29-1
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Leto izdaje izvirnika 2018
Urejanje Majda Hrženjak

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
400 g
287 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > socialno skrbstvo
družbene vede > politika
družbene vede > sociologija
naravoslovje > medicina

Povej naprej

Založnik o knjigi

Prodorna teoretska in empirična feministična študija sistemov blaginje, etike skrbi in državljanstva postavlja koncepta skrbi in skrbstvenega dela v središče analize družbene neenakosti. Opozarja, da družbena marginalizacija skrbstvenega dela kot nečesa, kar se tiče predvsem žensk in zasebnosti, zakriva tako njegovo ekonomsko razsežnost, ki je pogoj za vsak sistem produkcije, kakor njegovo politično razsežnost, ki je v tem, da neenaka razporeditev skrbstvenega dela med različnimi družbenimi skupinami ustvarja in krepi neenakost na drugih področjih življenja. Medtem ko je skrbstveno delo v strokovni literaturi običajno obravnavano v binarnih dvojicah in razdrobljeno, kot večrazsežni pojav, ki se odvija v formalni in neformalni obliki, v javni in zasebni sferi, kot plačano in neplačano delo, kot skrb za otroke, bolne in ostarele, kot gospodinjsko delo itn., poskušajo avtorice te knjige preseči te dihotomije in fragmentiranost.

Študija prinaša vpogled v spremembe družbene organizacije skrbstvenega dela v zadnjem stoletju, ki jih lahko opredelimo kot prehode od režima domestifikacije žensk do režima marketizacije, poblaglovljenja in globalizacije skrbi, ki se uveljavlja danes. Na podlagi aktualnih obravnav skrbi ter empirične raziskave (na osnovi 64 polstruktiriranih individualnih intervjujev s skrbstvenimi delavkami, uporabniki in delodajalci) avtorice razčlenjujejo povezanost skrbstvenega in demokratičnega primanjkljaja, problematizirajo uspoljene konstrukcije delitve na javno in zasebno sfero kot zastarelo dediščino zahodne politične misli. Ob analizi socialnih politik prikažejo aktualna pogajanja, ki potekajo v številnih državah EU, v katerih se na novo določajo meje pri prerazporejanju stroškov, dela in odgovornosti za skrb med družino, državo, trgom in skupnostjo ter med spoli, razredi in državljanskimi statusi. Vse to se kaže pri vzpostavljanju novih načinov financiranja, dajatev, pravic in pogojev za pridobitev pravic. Mednarodne študije razkrivajo, da se države ne odločajo za temeljite institucionalne reforme, temveč se odmikajo od zagotavljanja javnih skrbstvenih storitev in jih nadomeščajo z omejenimi denarnimi dajatvami. To vodi v podružinjanje skrbstvenega dela ter v povečevanje neformalnih in zasebnih skrbstvenih trgov, tudi globalnih.

Avtorice empirično in teoretično razčlenjujejo učinke teh procesov v Sloveniji, in sicer posebej na področju skrbi za starejše, osebe z ovirami in otroke. Poudarjajo problematične posledice teh sprememb na sistem blaginje, na socialno varnost, položaj žensk v družbi, enakost in segmentacijo trga dela. Prestrukturiranje družbene skrbi je velik družbeni in politični izziv, saj vsebuje tudi možnosti za preobrazbo, če odpira prostore za drugačna razmerja med etiko dela in etiko skrbi.

Zaključni del knjige tako prinaša vizijo skrbstvenega dela kot univerzalne človeške norme, ki je odločilna ne samo za preseganje skrbstvenega primanjkljaja, ki v starajočih se postindustrijskih družbah samo narašča, pač pa tudi za enakost spolov, vključujoče državljanstvo in skrbno družbo.

Recenzija Bukla

Oblika skrbstvenega dela, ki v teh časih vzbuja največ sivih las, je ob statističnem staranju prebivalstva ravno skrb za ostarele; to delo je preslabo plačano, skrbstvene delavke, v veliki večini ženske, med njimi tudi medicinske sestre, pa zaposlitev pogosto poiščejo v drugih državah. To je posledica širšega evropskega trenda zad­njih desetletij, ko so se različne skrbstvene oblike vse bolj premikale v smeri poblagovljenja, ugotavlja soavtorica Živa Humer. A po drugi strani so se pri nas razvile tudi nove oblike, namenjene ranljivim skupinam s takšnim ali drugačnim hendikepom (osebna asistenca, družinski pomočnik), nekaj dobrih praks pa se je kljub različnim težavam, denimo na področju otroškega varstva, ohranilo in nadaljevalo še iz časov socializma. Avtorice sociološkega zbornika, kjer je kar pet od sedmih poglavij napisala urednica Majda Hrženjak, temeljito obravnavajo slovenski prostor pa tudi globalizacijo skrbstvenega dela in nasploh koncept skrbne družbe, ki se postavlja kot izziv neoliberalizmu. In zakaj bi družba morala izkazati takšno občutljivost? Ker družina vsega preprosto ne zmore sama, zlasti ne, ko se izkaže, kako ­ranljivi smo.

Žiga Valetič, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...