Kontaminirane pokrajine

Založnik o knjigi

V ospredju opisov dokumentarno-esejistične knjige Kontaminirane pokrajine so prav zares – pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki pa jim avtor Martin Pollack dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod celó duhovno in etično komponento.
Gre za forenzično potovanje po pokrajinah (srednje)evropskega Vzhoda in zapis o njihovem ›življenju‹ v obdobju od medvojnega časa do približno naših dni, a s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Potovanje sega vse od baltskih držav na severu vzhodno-/srednjeevropskega loka do kočevskih pragozdov na njegovem jugozahodu. Zajame slikovite pokrajine, njihovo čudovito naravo in tradicionalna ljudstva, ki živijo v njih, vendar ima zlovešč podton: to so vendar pokrajine, v katerih so množično umirali pripadniki zdaj te, zdaj one skupine ljudi oziroma rase oziroma narodnosti …, kjer so bili množično pokopani, da je bil tako utišan njihov glas, da je bila tako izbrisana vsaka sled za njihovimi življenji.
Te pokrajine so torej v dobesednem smislu ›kontaminirane‹, saj kri, ki je bila prelita iz gole zlobe ali mrzle maščevalnosti, res kakor radioaktivna snov preseva v zgodbe in spomine živih (preživelih) ljudi, kliče storilce na odgovornost pred večnostjo in povsem stvarno, materialno onemogoča resnično spravo. Tu imamo milijone, ki jih je brutalno pomoril nacionalsocialistični režim Tretjega rajha, in vse tiste nesrečnike, ki so po vojni pomrli v navalu povračilnega besa zaradi prizadejane groze, tokrat pod roko zmagovalcev, ki so se polastili razsojanja o življenju in smrti.
Martin Pollack po eni strani navdušuje s preprostim, zgoščenim pripovedovanjem sicer grozljivih zgodb; po drugi strani je to pretresljiva in presunljiva knjiga, ki ponovno odpira premnoge nezaceljene rane na telesu skupnega evropskega zgodovinskega spomina, a hkrati prinaša tudi primerno ›zdravilo‹ zanje. Bistvena težava je prikrivanje, zamolčevanje dejstev, malomarno opuščanje raziskovanja, celo s poskusi relativizacije krivde. Izrazit problem za sožitje Evrope v današnjem času vidi avtor v skoraj zarotniškem molku, ki v mnogih tako ›bolnih‹ krajih vlada med domačini in onemogoča dokončno spravo za mirno sožitje v prihodnosti. Pomemben korak k razbitju okovov molka in edina pot do zgodovinske katarze je pripovedovanje o teh krivicah, o teh grehih. Kontaminirane pokrajine so imeniten prispevek temu prizadevanju.