Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Nevarna razmerja

poroke in razveze marksizma in feminizma
Cinzia Arruzza
Nevarna razmerja

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-7003-07-9
Naslov izvirnika Dangerous liaisons
Leto izdaje izvirnika 2013
Prevod Mojca Dobnikar
Spremna beseda Maca Jogan

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
260 g
155 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
družina, vzgoja in izobraževanje
ljubezen in spolnost

Povej naprej

Založnik o knjigi

Vznemirljiva in teoretsko zgoščena študija ene najzanimivejših aktualnih marksističnih feministk mlajše generacije, ki jo slovenska javnost tako rekoč ne pozna. V prvem delu knjige kritično analizira zgodovino napetega in negotovega razmerja med marksizmom in feminizmom od prvih "valov" feminizma znotraj ali na robu klasičnih delavskih gibanj do sodobnih razprav. V drugem delu sledijo avtoričina izvirna analiza unitarne teorije kapitalizma in podrejanja žensk, ovrednotenje ter kontekstualizacija teoretskega toka marksističnega feminizma. Knjiga vnaša v naš prostor pomembno novost in zapolnjuje ogromno vrzel, kajti razen posameznih člankov Lilijane Burcar in njene najnovejše knjige Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe (Sophia, 2015) tako rekoč nimamo kakovostne literature na področju feminizma oz. je le-ta večinoma zvedena na zbornike krajših prispevkov s priložnostnih konferenc ali statistične izsledke raziskav.

Recenzija Bukla

Cinzia Aruzza je predavateljica filozofije na New School for Social Research v New Yorku, njena področja pa so antična filozofija in politična misel ter marksizem in feminizem. Sem se uvršča tudi ta njena monografija iz leta 2013, v kateri avtorica preigra vzporednice med porajan jem ženskih in delavskih gibanj od konca 18. in začetka ter sredine 19. stoletja (kjer začne s Floro Tristan, ki se je zavzela za združevanje delavcev vsega sveta) naprej pa vse do današnjih dni, v njem pa prepričljivo pokaže, da marksizem s svojo težnjo po osvoboditvi delavcev s seboj ni avtomatično prinesel tudi težnje po izenačevanju žensk in njihovih pravic. Pri tem streže s primeri z raznih koncev sveta, od Francije in Velike Britanije prek Nemčije do Kitajske in Amerike, ter potrdi, da se feminizem in delavsko gibanje nista niti približno naravno povezovala, saj je bilo to sobivanje polno proti slovij, povrh vsega pa je kasnejši kapitalizem integriral in globoko preoblikoval patriarhalne odnose, ki jih v obliki raznih oblik izkoriš čanja reproducira še naprej.

Samo Rugelj, Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...