Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo

Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah
Gregor Pobežin
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
23,00 € 23,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,69 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 3-7 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba ZRC, ZRC SAZU
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-05-0239-5
Urejanje Jonatan Vinkler

Tehnične lastnosti
trda vezava
245 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina
zgodovina

Založnik o knjigi

Rimsko zgodovinopisje se za razliko od grškega ni razvilo iz znanstvenega kriticizma, pač pa iz občega tradicionalizma, čigar spominske prakse so premoščale vrzel med zasebnim in javnim življenjem. Zato ni presenetljivo, da se je rimsko zgodovinopisje v svoji izvirni fazi (analistiki) uveljavilo kot senatorska literarna disciplina. Čeprav na prvi pogled deluje kroniško, je analistično zgodovinopisje tudi politično in državotvorno. Salustij je zgodovinopisje osamosvojil tako v političnem kakor tudi v literarnem smislu, kar so mu priznavali že v Rimu. Vendar pa je v svojih monografijah še vedno zastopal ideološko pozicijo, da je tudi zgodovinopisje stvar državotvorne drže: njegova trditev, da je »lepo z dejanji koristiti državi, a tudi govoriti v njeno korist je vse prej kakor nekoristno«, je testament tega trdovratnega prepričanja. Vendar pa je dal Salustij rimskemu zgodovinopisju nove smernice in njegovo državotvorno držo zaprl v (nov) moralni okvir. S svojimi globoko filozofskimi prologi, ki jim je tako rekoč podredil celotno zgodovinsko pripoved, ga je preusmeril na področje filozofske proze, ki se spogleduje z literaturo in politiko.

Recenzija Bukla

Rimski zgodovinar, s katerim se ukvarja raziskovalec antične zgodovine in virov Gregor Pobežin, je Gaj Krisp Salustij iz 1. st. pr. n. št., o katerem se je ohranila prevladujoča zavest, da je bil Cezarju privržen pamfletist. Pri takšni oznaki, dodaja avtor, gre za še ne preživeta biografična in poenostavljajoča branja rimskih zgodovinarjev, tudi Salustijevih monografij, ki so narekovala skoraj naivne zgodovinske interpretacije. Salustij sicer ni bil največji rimski zgodovinar – po smrti ga je za kratek čas zasenčil Livij, pozneje pa predvsem Tacit – kar zadeva historiografski žanr, pa je bil v Rimu inovator. Pobežin se v pričujoči raziskavi, pred devetimi leti in zdaj znova objavljeni tudi v elektronski obliki, posveča vprašanju načinov ubeseditve historične stvarnosti. Kajti tako kot »slikarjeva upodobitev bistveno zaznamuje opazovalčevo predstavo o upodobljenem predmetu, tudi specifična ubeseditev bistveno zaznamuje bralčevo predstavo o ubesedenem svetu«.

Iztok Ilich, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...