Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Od lastnega glasu do lastne sobe

Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma
Katja Mihurko Poniž
Od lastnega glasu do lastne sobe
34,00 € 34,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 1,02 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-284-758-6

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17 cm
640 g
477 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga je pregled ženske literarne ustvarjalnosti od prvega besedila, ki mu je bilo pripisano žensko avtorstvo, do obdobja modernizma, ko je Virginia Woolf opozorila na pomen gmotnih razmer v ustvarjalnem procesu. Avtorica kronološko zasleduje pojavljanje avtoric v svetovni književnosti, raziskuje formalne, slogovne in vsebinske posebnosti njihovih del ter ob tem išče odgovore na naslednja vprašanja: Katere avtorice so imele glas, ki je bil lasten in povsem neprimerljiv z drugimi glasovi? Ali so bile kljub temu med njimi vendarle tudi podobnosti? Kako so doživljale dela svojih predhodnic? Kako so kot ženske v svojih literarnih besedilih nagovarjale, razumele, ljubile in spoštovale druge ženske, kako so se poskušale uveljaviti kot enakovredne sogovornice izobraženim obiskovalcem literarnih salonov in se jim postaviti po robu kot avtorice z lastnim glasom?

O AVTORJU

Katja Mihurko Poniž (1972) že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo. Od doktorata s področja ženskih študij in feministične teorije je v središču njenih raziskav predvsem večkulturno ustvarjanje Zofke Kveder. Njen slovenski opus je uredila v petih knjigah Zbranega dela in ga v številnih študijah, objavljenih v slovenskem in mednarodnem prostoru, postavila na evropski literarni zemljevid ter v razmerje do besedil sodobnic drugih evropskih književnosti. O avtoricah in reprezentacijah spolov v slovenski in svetovni književnosti predava na Univerzi v Novi Gorici in univerzah v tujini.

Recenzija Bukla

»[A]li se nisem, ko sem spoznala, da imamo ženske zgodovino, kratko malo spremenila?« razmišlja literarna znanstvenica, ki je svoje življenje posvetila neutrudnemu preučevanju literarnih ustvarjalk. V uvodu presenečeno ugotavlja, da svojim študentom tudi na začetku novega tisočletja ne more ponuditi knjige, ki bi jih v materinščini seznanila z deli pisateljic, ki so tako zelo obogatile zakladnico svetovne književnosti. Zato se je lotila dela in nas v pričujoči knjigi na skoraj petstotih straneh popeljala skozi različna literarnozgodovinska obdobja. V vsakem poglavju citira pesnike in pesnice, opozarja na formalne, slogovne in vsebinske posebnosti posameznih knjižnih del ter opisuje vsakdanje življenje žensk v določeni eri, kar razlaga njihovo neprisotnost v knjižnem svetu, na koncu pa sledi njeno intimno razmišljanje: veselje ob pogumu prvih ženskih zapisov, navdušenje, da ima Sapfo (direktne) naslednice in gre torej za množino ženskih glasov, ter razočaranja in bolečino ob vseh udarcih, ki so jih ženske pretrpele, vseh trenutkih tišine, ko je bil ženskam odvzet njihov glas. Razumeti zgodovino pomeni tudi razumeti, zakaj v določenih zgodovinskih obdobjih obstaja molk žensk (v književnosti). O njih se je pisalo, se opisovalo njihova življenja, jim pisalo ljubezenske stihe – pa vendar, zakaj so molčale? Dr. Katja Mihurko Poniž navaja zgodovinska dejstva, da razloži, kje so bile ženske, ko so pisali le moški. Zakaj je bila ženska ustvarjalnost v kali zatrta? Prezirana in nezaželena? Česa so se bali? Zakaj je bil povzdignjen ženski glas razumljen kot predrznost? »V 19. stoletju ženske svojo identiteto večinoma šele odkrivajo, tudi tako, da iščejo vzornice, ki so uresničile svoje intelektualne ambicije.« In temu je tudi monografija deloma namenjena. Deloma pa temu, da se izpostavi: ženske imamo svojo zgodovino. Tudi literarno zgodovino. In pisateljica zaključi: »Kajti – kot je rekla Jasmina – ženska veliko tvega, ko se odloči razpreti krila, a če jih ne, zaradi tega trpi.«

Ajda Vodlan, Bukla 164

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...