Založba | UMco |
Zbirka | Angažirano |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-6954-47-1 |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Urejanje | Renate Rugelj, Samo Rugelj |
mehka vezava
21 x 15 cm
250 g
166 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
leposlovje > eseji
knjige umco
družbene vede
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
MARCEL ŠTEFANČIČ, jr., magister filozofije in avtor mnogih, v zadnjih letih odmevnih in dobro sprejetih esejističnih knjig, kot so Kdor prej umre, bo dlje mrtev (2014, Rožančeva nagrada), Hitler – kako je preživel (2015, nominacija za Rožančevo nagrado) in Počnite, kar hočete, samo ubogajte! (2015), tokrat postavi ogledalo sodobni evropski družbi in njeni aroganci in nestrpnosti.
V prvem delu in eseju Begunci opiše potovanje prekletih pred drugo svetovno vojno, ko so Judi obupano bežali iz nacistične Nemčije, vendar nikjer niso naleteli na dobrodošlico, to pa preslika v našo begunsko-migrantsko sedanjost. V drugem delu, Vojna, nam postreže z ironično resnico o tem, kako Evropa slepo posnema Ameriko in posledično uvaža militaristično mišljenje in delovanje, ki skupaj z neoliberalizmom uničuje pravno in socialno državo. V sklepnem delu z esejem Teror pa Štefančič smiselno zaokrožuje knjigo s prikazom terorja, ki ga zahodne elite predstavljajo kot osnovno in ključno lastnost Islamske države, s čimer na nas vplivajo do te mere, da postajamo neobčutljivi na trpljenje beguncev.
»Vsa slaba, frankensteinska evropska politika, vsa ta vsota evropske nečimrnosti, se je v petek trinajstega – 11/13/15, če že hočete – zbila v Pariz. Vsa neprebavljena zgodovina evropskega odnosa do Bližnjega vzhoda je v Parizu izbruhala kri, ki je pokazala, koliko slabe evropske politike je šlo tja – in koliko te nekromantične vere, da je mogoče probleme in konflikte reševati le še z nasiljem.«
»Če je svoboda sposobnost razumevanja sveta, v katerem živiš, potem evropski voditelji – itak vse bolj ponosni na to, česar bi se morali sramovati – ne živijo v svobodi, temveč v tiraniji, zato Evropa tvega, da bo njena prihodnost le imitacija sedanjosti, še toliko bolj, ker militarizacija vsakdanjega življenja prihaja v paketu z neoliberalnimi politikami. In to ni naključje: militarizacija vsakdanjega življenja in neoliberalizem sta ukrojena drug za drugega. Militarizacija vsakdanjega življenja pomeni zanikanje demokracije – neoliberalizem tudi.«
»V očeh finančnih elit, imunih na demokratične procese in pravno državo, se zdijo revni, brezposelni in deklasirani nekaj oddaljenega in eksotičnega – kot begunci in Bližnji vzhod. In neoliberalne politike niso nič drugega kot nihilistične zgodbe o tem, kateri ljudje si zaslužijo življenje in kateri ne, kdo naj živi in kdo naj umre. Če jih prevedeš v vojaški jezik, dobiš vojne. Naj pa vas nikar ne čudi, da neoliberalizem, ki poziva k odprtim mejam in prostemu trgu, tako dobro pleše z neo konservativizmom, ki poziva k državi nacionalne varnosti, zapiranju meja in zaklepanju Evrope.«
– iz knjige
Recenzija Bukla
2016 = 1939. To je temeljna teza nove – nikakor le še ene – knjige najbolj produktivnega slovenskega družbeno angažiranega intelektualca, ki s svojimi serijskimi rafali ves čas obsesivno zadeva v srčiko zeitgeista.
Tudi Marcel Štefančič jr. je velik del svojega analitičnoopisovalnega angažiranega opusa, ki mu je mogoče že kot bralec slediti le v »polni formi«, namenil dogodkom, ki se nas na prvo žogo niso dotikali, in prek njih poskušal napovedati, kaj prihaja. O prihodnosti je vedno pisal v sedanjiku. In o preteklosti tudi. Zato ga je bilo velikokrat mogoče brati brez soočenja, posledic in prepoznavanja lastne podobe v sicer ves čas enako velikem in popolnoma čistem ogledalu.
Potem pa so v Slovenijo prišli begunci. Begunci, ki so na begu pred vojnami, obupom in revščino čez Slovenijo le tiho potovali, Slovenija pa je ob tem glasno kričala. »Kot bi jo dajali iz kože,« v zbirki izjemno pomembnih esejev, ki bi morali nemudoma postati obvezno srednješolsko in univerzitetno čtivo, zapiše Štefančič jr. »Pekel niso le tisti, ki ti strežejo po svobodi, varnosti in življenju, ampak tudi oni, ki ti ne odprejo vrat. Ali pa jih tako zaloputnejo, da padeš nazaj v morje – in utoneš,« mož, ki (verjetno) nikoli ne spi, v svojem slogu lucidno strne jedro slovenskega in tudi evropskega odgovora na »begunsko vprašanje«, ki iz dneva v dan dobiva bolj jasno »končno rešitev«.
Štefančičeva skoraj industrijska produkcija vrhunskih besedil, polnokrvnih družbenih refleksij, v knjigi Od tod ne pridete živi! doživi svoj vrhunec. Avtor v esejih razgali celostno tragiko evropske in slovenske (proti)begunske politike, sledenje ameriški logiki vojne in razgradnje svobode ter neustreznost odzivov na teroristične napade, ki hitro postajajo nova normalnost.
1939 = 2016? 1939 = 2016!
»Bi lahko Evropa tedaj, ob koncu leta 1939, še potegnila ročno?« se vpraša Marcel.
Evropa, Marcel, tedaj je potegnila ročno.
Boštjan Videmšek, Bukla 120-121
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Eseji iz kritične pedagogike O solidarnosti in skrbi za obče dobro v neoliberalnem svetu 23,00 € Dodaj v košarico