Noben glas

Založnik o knjigi

Noben glas, zbirka sedmih kratkih zgodb Suzane Tratnik, se osredinja na mlado junakinjo, dekle nekje med otroštvom in najstništvom, ki dogajanja v svetu okrog sebe spremlja z mešanico ne-več-otroške in ne-še-odrasle perspektive. Smrt stare mame, grobosti nezadovoljne vaške učiteljice, bolečino ob občutku izključenosti in ločitev staršev spremljajo elementi fantastike, otroške interpretacije sveta, ironija in izviren humor, ki se srečuje z odraslim, mnogo bolj suhoparnim pogledom na življenjske reči. Noben glas je v opusu Suzane Tratnik najčistejši opis prvega soočenja z minljivostjo vsega, je najbolj občuten opis točke prehoda iz nekega morda ne ravno osrečujočega, zato pa polnega in znanega, domačega sveta otroštva v samotni svet prezgodnje odraslosti, lažnih domov in velikih bremen.

Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka in publicistka. Poleg pričujoče zbirke zgodb Noben glas je objavila je še pet kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), dva romana – Ime mi je Damjan (2001) in Tretji svet (2007) – , in otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je tudi monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011) ter dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov.