Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Burmanski dnevi

George Orwell
Burmanski dnevi

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Beletrina
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-284-113-3
Naslov izvirnika Burmese days
Prevod Tina Mahkota
Spremna beseda Mirt Komel
Urejanje Špela Pavlič

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 14,5 cm
570 g
377 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > zgodovinski roman
leposlovje > leposlovni roman
britansko leposlovje

Povej naprej

O knjigi

»V Moulmeinu, v Spodnji Burmi, me je sovražilo veliko ljudi – samo takrat v življenju sem bil dovolj pomemben, da se mi je to zgodilo,« se glasi pogosto citirani začetek Orwellovega eseja Ustreliti slona (1936). Manj znano dejstvo je, da je Orwell, veliki zagovornik svobode govora ter pravic zatiranih, med letoma 1923 in 1927 služil kot policijski častnik v Indijski imperialni policiji v Burmi. Tam je »od blizu lahko videl umazanije imperija«, službo pa sčasoma zasovražil s hujšim gnevom, kot si ga je znal pojasniti. Osamljen in vse bolj razočaran nad despotizmom in na videz nezlomljivo tiranijo britanskega radža, se po božičnem dopustu leta 1927 v Burmo ni več vrnil. Svoje izkušnje med služenjem imperiju v zatonu je uporabil za snovanje romana Burmanski dnevi. Roman, ki tematizira licemersko življenje britanskih kolonialnih oblastnikov in trgovcev v Burmi, je prepreden s sovraštvom do lokalnih samodržcev in nasploh do vsakršnega zatiranja.

Recenzija Bukla

Kot mladenič je George Orwell, eden najbolj polemičnih in ključnih glasov 20. stoletja in izpričan borec proti vsem mogočim totalitarizmom, služil v britanski imperialni policiji v tedanji Burmi, današnjem Mjanmaru.
Brutalna kolonialna izkušnja je bila temelj pisateljevega pogleda na svet, ki je danes bolj aktualen kot kadar koli. V Burmi, »biseru britanskega imperija«, je služil v času med obema svetovnima vojnama, ko se je politični (in ideološki) zemljevid hitro spreminjal, vse silnice pa so, nepovratno, vodile k velikemu globalnem spopadu.
V Burmanskih dnevih mladi Orwell opiše svojo osebno izkušnjo, ki jo je le navidezno skušal prevesti v literarno doživetje, v fikcijo. In to je kasneje, ko je zaslovel kot avtor nekaj najbolj pomembnih del 20. stoletja (1984, Živalska farma, Posvetilo Kataloniji), tudi večkrat poudaril. Burmanski dnevi zato z obilico samorefleksije izjemno natančno opišejo modus operandi britanskih kolonialnih oblasti, njihove brutalnosti, ošabnosti, rasizma in razrednega ustroja.
To nikakor ni ena boljših Orwellovih knjig, kar je v enem izmed svojih briljantnih esejev tik pred zgodnjo smrtjo zapisal tudi sam avtor, ki se je skozi svojo celotno literarno in življenjsko pot sprehajal med opazovanjem in aktivnim sodelovanjem v ključnih aktualnopolitičnih dogodkih in dejanjih. A Burmanski dnevi so vseeno izjemen prispevek tako k razumevanju dekadentnih in vesti osvobojenih let tedaj globalno prevladujočega britanskega imperija in tudi Orwellove podstati, ki nam je v njegovih naslednjih (vseh!) delih pomagala brez politične korektnosti in cenenih klišejev ter (vedno!) na pogon neposredne fizične izkušnje razumeti kompleksnost prve polovice 20. stoletja in hkrati še vedno pomaga interpretirati tako rekoč vse današnje dogodke.
Burmanski dnevi bi morali biti za bralce v dneh in tednih, ko se Mjanmar po dolgih desetletjih osvobaja tiranije vojaške hunte, še toliko bolj aktualni.

Boštjan Videmšek, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...