Knjiga o Uni
Faruk ŠehićZaložba | Cankarjeva založba |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-282-121-0 |
Naslov izvirnika | Knjiga o Uni |
Prevod | Zdravko Duša |
Urejanje | Ana Ugrinović |
trda vezava
21 x 15 cm
360 g
199 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
bosansko leposlovje
Založnik o knjigi
Ob tem je skoraj odveč govoriti, kako sem ljubil življenje,tako zelo, da sem bil pripravljen zanj tudi umreti.
Mustafa Huzar, ki zapisuje Knjigo o Uni, je bipolarna oseba: vojni veteran in pesnik hkrati. Če na trenutke tudi zmore sestaviti okruške svojega življenja, se mu takoj spet razbežijo. Njegovi spomini na bivšo državo, nedavno vojno in ubijanja so "umazani in ogabni", resničnost banalna. Iz labirinta se rešuje s pisanjem.
Pripoved se razveže in zvedri skozi vračanje v otroštvo, predvsem k reki Uni. Stapljanje z naravo in pogled iz kozmične perspektive pomanjšajo človeka, z namišljeno zgodovino vred, na smešnega pritlikavca. Šele banalni predmeti iz osebne zgodovine, zasledovanje lastnih vzgibov in strogo vztrajanje na poti do individualne resnice pripeljejo do smisla, ki je v občutenju enosti z vsemi soljudmi, v zavedanju, da nas veže skupno bivanje.
Faruk Šehić, vodilni predstavnik tako imenovane "poteptane generacije", živi v Sarajevu kot novinar in kolumnist. Knjiga o Uni mu je prinesla nagrado Evropske unije za literaturo in nagrado Meša Selimovića.
»Poštena, dobra, od vojne razrvana proza.«
– Robert Perišić
»Zelena, globoka in divja. Predstavljajte si najlepšo reko,v kateri se boste utopili. To je Knjiga o Uni.«
– Vesna Radman, B92
Recenzija Bukla
Šehić (1970), bosanski pesnik, pisatelj in novinar, predstavnik t. i. poteptane generacije, je s Knjigo o Uni, literarni hvalnici reki, ki je edino, kar balkanska vojna ni uspela uničila, dokazal, da je virtuozen stilist, ki v svojih stavkih mojstrsko preobrača pomene in nam s tem dogajanje izvirno prikaže iz povsem samosvoje perspektive. Glavni junak romana je vojni veteran in pesnik Mustafa Huzar, ki melanholično trpi za nekakšnim posttravmatskim sindromom, iz katerega se, ujet z umazanimi vojnimi spomini v neperspektivni sedanjosti, rešuje s spominjanjem svojega otroštva. Tega je preživljal (tudi) ob Uni, prvobitnem koščku narave, ki se ne meni za človekovo osebno zgodovino. Gotovo eden boljših romanov z območja bivše Jugoslavije, ki je bil v slovenščino preveden v zadnjih letih, je poleg drugih leta 2013 dobil tudi Evropsko nagrado za književnost.
Samo Rugelj, Bukla 122
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.