Avignonski kvintet

Založnik o knjigi

Po lanskem odličnem sprejemu osvežene izdaje Aleksandrijskega kvarteta se britanski avtor Lawrence Durrell tokrat predstavlja z Avignonskim kvintetom v prevodu Ferdinanda Miklavca. Gre za prvi prevod dela v slovenščino, o njegovem pomenu pa priča dejstvo, da »se je znanstvene in publicistične literature o Avignonskem kvintetu nakopičilo več kot za še bistveno obsežnejšo knjigo od Kvinteta samega: razprave, teze, doktorske disertacije, študije, posebne univerzitetne objave, ter navdušene pa tudi uničujoče in celo posmehljive kritike in recenzije, katerih avtorji so z najrazličnejših vidikov obravnavali mnoge plasti tega dela – na estetski, filozofski, literarnozgodovinski, literarnoteoretski, psihološki in še kateri ravni,« pojasnjuje urednica tega literarnega omnibusa Špelca Mrvar. Ob tem poudarja še, da je Lawrence Durrell, eden najslavnejših in najbolje prodajanih angleških romanopiscev poznega 20. stoletja, s prepletom petih romanov Avignonski kvintet ustvaril eno od najzanimivejših literarnih umetnin prejšnjega stoletja. Naslov spominja na Aleksandrijski kvartet, ki je bil deležen velike pozornosti že takoj po izidu in je do danes najpomembnejše in najpopularnejše Durrellovo delo. »Temelji, na katerih stoji konstrukcija metafikcije z naslovom Avignonski kvintet in je zasnovana kot menipejska satira in palimpsest, izhajajo iz Kvarteta, vendar je pahljača še bistveno bolj razprta: sega od razpršenega avtorja in sestavljenih ter medsebojno prepletenih junakov romana do romanesknega dogajanja po načelih kvantne mehanike.« Avignonski kvintet sestavlja pet knjig, ki so bile v izvirniku objavljene med letoma 1974 in 1985, in sicer Monsieur ali Vladar teme, Livia ali Živ pokopan, Constance ali Urjenje v samoti, Sebastian ali Prevlada strasti in Kvinkus ali Razparačeva zgodba. 

Zgodba se odvija pred in med drugo svetovno vojno, največ v Franciji, Egiptu in Švici, pripovedovalci pa so različni in si celo nasprotujejo ali zagotavljajo, da so samo ustvarili druge like. Gre za eksperimentalno delo, ki navdušuje in preseneča na vsakem koraku. Prevajalec Ferdinand Miklavc dodaja: »Ljudje lebdijo med temo in svetlobo, med življenjem in smrtjo. V to poseže gnostično pojmovanje sveta: človek je živ pokopan v svojem telesu, s smrtjo se osvobodi ječe, ob gnostičnem obrednem samožrtvovanju ima dvojni dobiček: doseže svobodo in prispeva k osvobajanju vesolja izpod žezla Vladarja teme. Aleksandrijski kvartet, tako Durrell, je »pesem relativnosti in študija moderne ljubezni, roman v procesu pisanja«. Avignonski kvintet je korak v neznano. Tam pisatelja ustvarjata drug drugega in usode ter ljudi, s katerimi morata potem tudi sama živeti ... Vse se dogaja po načelu nepredvidljivosti, zunanja resničnost ni nič zanesljivega! V takem umetnost neha biti mimesis: Avignonski kvintet vzpostavlja in slavi vseobsežno moč človeške ustvarjalnosti, ki prehaja vse meje in gradi ter ohranja vzvišenost umetniškega sporočila.« Pet romanov, ki se kot osupljiv mozaik med seboj prepletajo na številnih ravneh, predstavlja izjemen literarni podvig, ki je vreden posebne pozornosti.