Pot na jug

Založnik o knjigi

Prizor na terasi taverne v vasici na južni obali Krete. Doktorski študent, ki ga je pot iz Prage skozi Bratislavo, Budimpešto, Ljubljano in Reko pripeljala na Kreto, prisede k pripovedovalcu. Na nevarno popotovanje se je odpravil, da bi raziskal skrivnostno smrt dveh bratov. Kako nenavadno: je res morila ena od Kantovih kategorij? Nenavadne sledi vodijo iz mesta v mesto, na divji lov po nočnih vlakih in prostranstvih Evrope, nepredvidljivo prepletanje zgodb pa zavije v še bolj oddaljena in skrivnostna mesta Zemlje: v Moskvo, Boston, Ciudad de México …

Pot na jug je potop v veliko modrino pripovedovanja, odprava v drobovje zgodbe, na konec Evrope in do mej pripovedovanja. Pred nami se razgrne vabljiv katalog mest, resničnih in izmišljenih prostorov, detektivskih zapletov, filozofskih preizpraševanj in razmislekov o možnostih naracije, izvoru zgodb in njihovem neizogibnem prepletanju. Smer poti ni naključna; v sebi nosi simbolni pomen, saj jug ni le kraj, ki je zibelka zgodb, temveč prostor, v katerem se vzpostavlja napetost med obliko in brezobličnim, kjer se v vročini ne zabrisuje le meja med neskončnostjo neba in morja, temveč tudi meja med resničnim in izmišljenim. Branje, ki omamlja z dišavami cvetnih grmov, vlažne džungle, morja, grške kave in knjig, nas zvabi v svet, poln še neodkritih svetov, in prinaša svojevrsten, dolgotrajen in nesluten bralski užitek, spust v globine pripovedovanja pa skoraj meditativno izkušnjo. Ajvazov neujemljivi roman je obenem knjiga o srečni praznini, iz katere se rodi pripoved o pripovedi (o pripovedi), sijajen preplet proznega in esejističnega pisanja, ki uresničuje idejo brezmejnega romana in romana kot prostora brez mej. Roman pot, ki ga je treba brati – in doživeti.

Michal Ajvaz je najpomembnejše ime češkega magičnega realizma. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med katerimi so češka državna nagrada za življenjsko delo na področju književnosti, evropska nagrada utopiales, magnesia litera in nagrada Jaroslava Seiferta. Njegova dela so prevedena v več kot dvajset svetovnih jezikov.

ODLOMEK IZ ROMANA

Tišina, ki je vladala v trenutkih med poznim popoldnevom in bližajočim se večerom, je bila spletena iz pljuskanja nizkih valov, tleskanja markize, šelestenja mehkega papirnatega prta, ki mu je miren veter dvigal robove, oddaljenega cingljanja ovac, ki so se zgrinjale h koritu, v katerega jim je zagorel in počasen starec ob tej uri sipal sivkasto kašo. Včasih se je z morja oglasilo brnenje motorja oddaljenega čolna, ki se je krepilo in potihnilo šele, ko se je čoln dotaknil nizkega kamnitega zidca, a tudi ta zvok ni zmotil tkanja tišine, pač pa se je vanjo vpletal le kot jasen vzorec na sicer zbledeli preprogi. Ob teh pritajenih zvokih so misli kot po klančini počasi drsele naproti sanjam in se, zaznamovane s nezaključenim pogrezanjem v spanec, same od sebe razpletale in izvabljale daljne ali globoko zakopane podobe; misli pa so v tihih zvokih nemalokrat ujele tudi šepet prenekatere zgodbe – prav tukaj, na obali Libijskega morja, sem pomislil, da se je pripoved Tisoč in ene noči z vsemi čudeži in neverjetnimi srečanji rodila iz šumov, brenčanja, ropotanja in šelestenja južne tišine.