Sedem strahov
Selvedin Avdić
| Založba | V. B. Z. |
| Zbirka | Besede brez meja |
| Leto izdaje | 2021 |
| ISBN | 978-961-7083-10-1 |
| Naslov izvirnika | Sedam strahova |
| Ilustracije | Tina Volarič |
| Prevod | Sonja Polanc |
trda vezava
21,5 x 14 cm
310 g
184 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
bosansko leposlovje
Založnik o knjigi
Sedem strahov je kratek, a pomensko poln roman, z mnogimi motivi in temami. Pred bralcem se razpre svet, naseljen z demoni in duhovi, čudežnimi bitji, svet nadnaravnih pojavov, urokov in prerokb. Svetova živih in mrtvih se v bosenskem mestu, kjer se roman dogaja, ostro izrišeta v pomenljivem kontrastu. Strah, krivda in odgovornost za zločine med vojno se skozi stranice sčasoma razvijejo v demone, ki obsedejo glavnega lika. Njegova podzavest je kot lačna razpoka v njegovem stanovanju, ki se stalno povečuje, vsrkava strahove in krivdo, ki jih slutimo v njegovih besedah in (ne)delovanju. Junak romana je priča, še več, je udeleženec, edini način, da si reši glavo in ostane pokončen v izkrivljenem svetu, ki ga obdaja, pa je v rešitvi uganke Aleksovega izginotja, le tako bo rešil svojo dušo in obnovil ljubezen.
Roman Sedem strahov je preveden že v več svetovnih jezikov. Bil je v širšem izboru za nagrado IMPAC Dublin Award in v ožjem izboru za nagrade Science Fiction and Fantasy Translation Award v Kaliforniji, za nagrado zagrebškega Jutarnjega lista in nagrado Meše Selimovića v Tuzli. Britanski The Guardian je roman uvrstil med najboljše mehko vezane izdaje, objavljene leta 2014. Roman je bil leta 2021 predelan v gledališko igro, ta pa je na na 20. festivalu BiH-drame Zenica 2021 osvojila 11 nagrad.
O AVTORJU
Selvedin Avdić je rojen leta 1969 leta v Zenici. Deluje kot glavni urednik spletne revije Žurnal. Doslej je objavil zbirko kratkih zgodb Podstanari i drugi fantomi (2004), knjigo reportaž Zemlja, ki je turistični vodič po mestu Jajce, kratke zapise s potovanj z naslovom Autobusne bilješke (2020), romana Sedam strahova (2009) in Kap veselja (2017) ter biografijo rodnega mesta Zenica z naslovom Moja fabrika (2013), ki je bila prirejena v večkrat nagrajeno gledališko predstavo. Uredil je knjigo Kazniona (2011), ki na podlagi dostopnega arhiva odkriva nenavadne zgodbe iz zeniškega zapora.
Prevajalka Sonja Polanc prevaja iz bosenskega, črnogorskega, hrvaškega in srbskega jezika, in to žanrsko in slogovno različne pisave nekaterih najzanimivejših in najodmevnejših, a tudi prelomnih avtorjev s tega jezikovnega oziroma kulturnega okolja. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, prejela je več mednarodnih rezidenčnih štipendij ter delovnih štipendij in premij za uveljavljenega prevajalca DSKP in delovno štipendijo JAK RS za vrhunskega ustvarjalca.
Recenzija Bukla
Roman Sedem strahov bosanskega pisatelja Selvedina Avdića (1969) je posebna literarna izkušnja, ki presega meje fikcijskega in navduši s svojo hibridnostjo in strukturno razrahljanostjo. Protagonist romana se po tem, ko ga je zapustila žena, za dolgo osami, iz otopelosti pa ga prebudi šele prošnja znanke Mile. Ta bi rada ugotovila, kaj se je zgodilo z njenim očetom Alekso, ki ga ni videla že od leta 1992, ko sta z mamo odšli v Nemčijo, njegovo zadnje pismo pa sta prejeli leto kasneje. Protagonist se loti raziskovanja. Najprej prebere enigmatične zvezke, v katerih najde Aleksove dnevniške zapise, v njih pa ta opisuje rudarsko nesrečo in srečanje s perkmandeljcem, ki ga je močno zaznamovalo. Usoda Alekse se razkriva počasi, v nekakšnem deliriju, najprej se odpravi na radijski postajo, kjer je Aleksa delal, pa v rudnik in vse do srečanja s skrivnostnima bratoma Pegaz, ki sta morda demona. Naslov romana se nanaša na sedem junakovih strahov, obenem pa odpira širše in zelo osebno vprašanje, česa se najbolj bojimo – vse to na podlagi še vedno skelečih ran polpretekle balkanske zgodovine. Roman je poln mitoloških bitij, duhov, strahov, legend, zasnovan je bogato, a obenem izčiščeno. Naplastena zgodba v zgodbi ponuja mnogotere pomenske zasuke in različne zorne kote, ki se proti koncu razpršijo v fascinantno (samo)refleksijo. Edinstveno pisanje.
Veronika Šoster, Bukla 164
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
