Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Koncerti za oboo

Roman
Nenad Veličković
Koncerti za oboo
24,00 € 24,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Založba /*cf.
Zbirka Kaif
Leto izdaje 2024
ISBN 978-961-257-183-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Koncerti za obou
Podnaslov izvirnika Romn
Leto izdaje izvirnika 2021
Prevod Đurđa Strsoglavec

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 13,5 cm
250 g
193 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
bosansko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Nenad Veličković (1962) je angažiran družbeno-kulturni delavec, priljubljen profesor književnosti na sarajevski Filozofski fakulteti, kolumnist in urednik, plodovit pisatelj in hišni avtor Založbe /*cf. ter nasploh eden najbolj duhovitih in lucidnih ljudi, kar jih premore današnji Balkan.

Doslej so pri nas izšli štirje njegovi romani: Gostači (prev. Zoja Skušek, 1998), Sahib – Impresije iz depresije (prev. Đurđa Strsoglavec, 2005), Oče moje hčere (prev. Đurđa Strsoglavec, 2009) in 100 zmajev (prev. Aljoša Rovan, 2012).

Slovensko objavo Koncertov za oboo je pospremil s temi besedami:

Knjigo sem napisal po očetovi smrti. Pred tem sva petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu.
S knjigo sem skušal odložiti njegovo drugo smrt. (Skladno s tistim znanim rekom, da je prva smrt fizična, druga pa, ko se nas nihče več ne spominja.) Bila naj bi nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar sem naredil narobe ali nisem naredil prav; toda potem se je iz knjige o očetu počasi začela spreminjati v knjigo o meni: med pisanjem sem spoznaval, kako zelo sva si podobna, le da sem njegove lastnosti (ki so mi od prve do zadnje šle grozno na živce) prilagodil svojemu času in okolju. Mimikrija.
Namen je bil torej dober, hvaležnost, opravičilo, k sreči pa vse skupaj ni zdrsnilo v nekakšno patetiko, ker nisem ničesar olepševal, dovolil sem, da se zgodba pove pošteno. Mudilo se mi je, končati sem hotel pravočasno, da bi knjiga lahko izšla pred prvo obletnico njegove smrti, zaradi česar nekaterih dogodkov, nekaterih podob, nekaterih epizod, sicer odličnih, ni v knjigi, ker se jih med pisanjem preprosto nisem spomnil.
Nič hudega, zgodba je takšna, da jo lahko številni dopolnite s svojimi spomini.

Recenzija Bukla

V slovenščini imam že nekaj dobrih literaliziranih spominov, v katerih sinovi pišejo o očetih (denimo Očetovina Philipa Rotha, Mamin sinko Pascala Brucknerja in Oče Miljenka Jergovića), zdaj pa se jim je pridružila še izvirno zasnovana knjiga bosanskega pisatelja in dramatika Nenada Veličkovića (1962), ki ga po kar nekaj prevodih, recimo Oče moje hčere, Sahib – impresije iz depresije itn., že dobro poznamo tudi pri nas. Po očetovi smrti se avtor, ki je z njim v stanovanju v stolpnici prej preživel poldrugo desetletje, ob tem pa sta bila včasih drug drugemu kot tujca, odloči, da bo o očetu napisal knjigo, saj je to najboljši način, da (se) ga ne pozabi. V umetelnem literarnem stilu, polnem ovinkov in izvirnih prijemov, opažanj in detajlov, nas Veličkovič vodi skozi svojo osebno in družinsko zgodovino, pri tem mojstrsko izriše portret očeta, sicer glasbenika, ki je igral na oboo (poimenuje ga Stari Oboist), obenem pa izkoristi tudi tekoče dogajanje, saj svojo zgodbo prepleta z zapleti in razpleti (turške) televizijske sage Ferihe, ki pomeni nekakšno njegovo vzporedno resničnost, s katero nadgrajuje osnovno pripoved. Avtentično. 

Samo Rugelj, Bukla 180-181

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...