Koncerti za oboo

Založnik o knjigi

Nenad Veličković (1962) je angažiran družbeno-kulturni delavec, priljubljen profesor književnosti na sarajevski Filozofski fakulteti, kolumnist in urednik, plodovit pisatelj in hišni avtor Založbe /*cf. ter nasploh eden najbolj duhovitih in lucidnih ljudi, kar jih premore današnji Balkan.

Doslej so pri nas izšli štirje njegovi romani: Gostači (prev. Zoja Skušek, 1998), Sahib – Impresije iz depresije (prev. Đurđa Strsoglavec, 2005), Oče moje hčere (prev. Đurđa Strsoglavec, 2009) in 100 zmajev (prev. Aljoša Rovan, 2012).

Slovensko objavo Koncertov za oboo je pospremil s temi besedami:

Knjigo sem napisal po očetovi smrti. Pred tem sva petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu.
S knjigo sem skušal odložiti njegovo drugo smrt. (Skladno s tistim znanim rekom, da je prva smrt fizična, druga pa, ko se nas nihče več ne spominja.) Bila naj bi nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar sem naredil narobe ali nisem naredil prav; toda potem se je iz knjige o očetu počasi začela spreminjati v knjigo o meni: med pisanjem sem spoznaval, kako zelo sva si podobna, le da sem njegove lastnosti (ki so mi od prve do zadnje šle grozno na živce) prilagodil svojemu času in okolju. Mimikrija.
Namen je bil torej dober, hvaležnost, opravičilo, k sreči pa vse skupaj ni zdrsnilo v nekakšno patetiko, ker nisem ničesar olepševal, dovolil sem, da se zgodba pove pošteno. Mudilo se mi je, končati sem hotel pravočasno, da bi knjiga lahko izšla pred prvo obletnico njegove smrti, zaradi česar nekaterih dogodkov, nekaterih podob, nekaterih epizod, sicer odličnih, ni v knjigi, ker se jih med pisanjem preprosto nisem spomnil.
Nič hudega, zgodba je takšna, da jo lahko številni dopolnite s svojimi spomini.