trda vezava
21,5 x 14,5 cm
330 g
179 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Filipčičev novi, že šesti pri Beletrini objavljeni roman nosi naslov Moto, kar je tudi vzdevek njegovega osrednjega protagonista, gibalca pripovedi. Vendar to še ne pomeni, da so se zmotili vsi tisti, ki so ob naslovu najprej pomislili na prepoznavni moto Filipčičevega proznega opusa, saj roman prav gotovo ne bo razočaral njegovih ljubiteljev. V Motu namreč najdemo vse, po kar smo k Filipčiču tudi prišli: domišljijsko razbrzdano, neukročeno pisavo, ki se ne zateka k literarnovedskim paradigmam in konceptom, temveč oživlja čisto radost pripovedovanja in si ob tem – zakaj ne?! – s svojo igrivostjo in pozitivno razpuščenostjo drzne kdaj bralca tudi pošteno privoščiti in ga zaplesti v svojo pripovedno mrežo. Moto je abstraktni slikar, ki, kakor pravi sam, abstraktno tudi govori in se rad ponorčuje iz naivnih umetnostnih razlagalcev. A pogosto se lahko prepričamo, da je norčavost le pisano pokrivalo za resne življenjske teme, ki jih prinesejo drugačni časi in staranje. Nič dosti drugače ni v tem Filipčičevem novem romanu, v katerem pisatelj odkrito spregovori tudi o prestajanju težke bolezni in novih življenjskih spoznanjih. Gre za avtorjevo najprepričljivejše delo po Problemih, ki so izšli pred okroglimi desetimi leti.
o avtorju
Emil Filipčič (1951) se je rodil v Beogradu. Je pisatelj, režiser, dramatik, radijski ustvarjalec in igralec. Za roman Problemi (Študentska založba) je prejel nagrado Prešernovega sklada. Velja za najplodovitejšega slovenskega dramatika.
Recenzija Bukla
Je res najtežje živeti svoje življenje? Emil Filipčič (letnik 1951) je slovenski pisatelj, igralec, pesnik, režiser … Večno slavo si je pridobil že s svojimi zgodnjimi deli, kultno radijsko igro Butnskala, ki jo je ustvaril v tandemu z Markom Dergancem. Tudi njegova literarna dela uživajo nesporno občudovanje in za pred desetimi leti izdano njegovo najprepričljivejše delo Problemi je bil ovenčan celo z nagrado Prešernovega sklada. Moto Podmontano, ki ga avtor v svojem novem romanu spremlja in se vanj vživlja, je abstraktni slikar in šegavi ter norčavi opazovalec naivnih umetnostnih konzumentov. Izkaže se, da se pod to veselostjo skriva strah pred staranjem in boleznijo, drugačnimi časi in novimi življenjskimi spoznanji. Filipčič je v svoj roman vključil zelo raznolike pripovedovalske žanre, ki se med seboj tako umetelno prepletajo, da bralca zlahka zapeljejo in »prikupno zmedejo«. Ko ugotovimo, da smo se ujeli v avtorjevo pripovedno mrežo, se vrnemo nekaj strani nazaj in si za branje izberemo drugo perspektivo – in to lahko počnemo kar naprej, ne da bi romaneskna zgodba ob tem izgubila svoj igriv in hudomušen naboj. Na knjižnih straneh prepoznavamo ljubljanske ulice, gostilne, bifeje; družimo se z zelo in malo manj znanimi ljudmi, ki so vsi po vrsti legendarno izjemni. Bosta še kdaj kak Emil in Moto – ali takšnih več ne delajo? Izvrstno branje za literarne sladokusce in vse druge s širokim umetniškim diapazonom.
Sonja Juvan, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
