Maks Pleteršnik

Založnik o knjigi

Biografski roman o Maksu Pleteršniku na literaren način pred­stavi najznamenitejšega slovenskega slovaropisca, rojenega v Pišecah. Avtor Rudi Mlinar na podlagi resničnih oseb in resničnih okoliščin mojstrsko predstavi življenjsko pot velikana slovenstva in jo s pridihom domišljije, spretnim in tekočim slogom ter po­znavalskim in skrbnim biografskim soočanjem z izbranim likom postavi v podeželsko pišeško okolje. S tem romanom zgodba o za slovenstvo tako pomembnem slovaropiscu prvič stopa v slovensko leposlovje.

Avtor si je roman o Pleteršniku zamislil kot okvirno pripoved, ki se dogaja v začetku dvajsetih letih 20. stoletja. Študent Robert »izpod Uršlje gore« (pisateljev drugi jaz) se odpravi v Pišece, da bi se srečal z osemdesetletnim Maksom Pleteršnikom in se mu opravičil, ker ga študenti niso prepoznali, ko se je udeležil predavanja Antoina Meilleta na ljubljanski univerzi.

Okvirna zgodba napoveduje Pleteršnikovo biografijo, hkrati pa Mlinar v njej predstavlja Pišece in Pleteršnikovo precej samo­tarsko preživljanje zadnjega obdobja življenja s sestro Mici in redkimi Pišečani, s katerimi se je družil, oziroma so prihajali k njemu na obisk. Pleteršnikova biografija je členjena na šest delov (šest dni), v katerih Pleteršnik pripoveduje dogodke iz svojega življenja, Robert pa si jih zapisuje.

O avtorju

Rudi Mlinar je kulturni delavec, pisatelj in strojni delovodja. Rojen je bil v Dolgih Brdih nad Prevaljami, živel je na Lešah, danes pa živi v Brežicah. Poročen je s pesnico in pisateljico Ivano, rojeno Vatovec.

Šolal se je na rodni Koroški, zaposlen je bil v Železarni Ravne in na železniški postaji v Ljubljani. Bil je član predsedstva, član odbora za gledališče in literaturo in tudi podpredsednik Zveze kulturnih društev Ravne, član Kulturnega društva Žarek v Brežicah ter predsednik literarne sekcije Beseda pri Kulturnem društvu Franc Bogovič Dobova.

Za svoje literarno ustvarjanje je bil med drugim izbran med najboljše pisce začetnike v Sloveniji za prozo (1981) in za dramatiko (1998). Prejel je nagrado za kratko prozo Radia Ljubljana (2000), nagrado na nate­čaju Radia Ognjišče Moj čopič je beseda (2001, 2003), zlati znak Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije za kulturo, bronasti, srebrni in zlati Vorančev spominek, bronasto in srebrno Prežihovo plaketo, Linhartovo značko za dolgoletno delo na področju dramatike in srebrno odličje Zveze kulturnih društev Brežice (2009), dvakrat pa je bil izbran na republiško srečanje piscev seniorjev (2012 in 2013).