Piranesi
Susanna ClarkeZaložba | Sanje |
Zbirka | Sanje. Roman |
Leto izdaje | 2021 |
ISBN | 978-961-274-666-7 |
Naslov izvirnika | Piranesi |
Leto izdaje izvirnika | 2020 |
Prevod | Alenka Ropret |
mehka vezava
20 x 12,5 cm
400 g
272 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
britansko leposlovje
Založnik o knjigi
Avtorica uspešnice New York Timesa Jonathan Strange & Mr. Norrell je bralce po skoraj šestnajstih letih razveselila z novim opojno hipnotičnim romanom, ki je deloma postavljen v vzporedno resničnost neskončnega, prastarega labirinta.
Piranesijevo domovanje ni običajna zgradba: njene sobane so neskončne, hodniki se raztezajo v nedogled, stene hiše pa so obložene z nepreštevnimi kipi, med katerimi niti eden ni enak drugemu. V labirintu dvoran je zaprt ocean; valovi bučijo po stopniščih, v trenutku nepozornosti preplavijo prostrane sobane in zalijejo nepozornega obiskovalca. A Piranesi se ne boji; razume plimovanje morja, kot razume vzorec samega labirinta. Živi le zato, da bi z raziskavo prišel do dna svojemu nenavadnemu, čudesnemu domovanju.
V hiši pa prebiva še ena oseba – moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja. Toda ko se Piranesi zagnano loti razpletanja skrivnosti nenavadnega sveta, nehote naleti na dokaze, ki razkrijejo zloveščo in strašno resnico. Ta njegov svet postavi na glavo in mu spodnese tla pod nogami ...
Recenzija Bukla
Drugi roman britanske pisateljice je ob izidu pred dvema letoma veljal za eno od težko pričakovanih knjig. Takrat je minilo že šestnajst let od njenega prvenca, mojstrovine Jonathan Strange in gospod Norrell (no, hitro po njej je izdala še v taisti svet umeščeno zbirko kratkih zgodb The Ladies of Grace Adieu and Other Stories), zgodovinske fantazijske fikcije o Angliji 19. stoletja, v katero se vrne magija. Kljub dolžini – slovenski prevod obsega kar tri zvezke – je postal uspešnica in pridobil status književne poslastice na preseku leposlovja in žanra. S Piranesijem (ime namiguje na italijanskega arhitekta, arheologa in umetnika Giovannija Battisto Piranesija iz 18. stol., ki je izdal serijo grafik Izmišljene ječe, katerih imaginarna podoba je verjetno vplivala na nastanek surrealističnega prizorišča romana) je ponudila nekakšno nasprotje prvencu – dasiravno zvrstno ostaja v domeni fantazije – saj nas namesto »epa« pričaka krajša intimna magičnorealistična pripoved, ki pa je tako bogata z alegorijami, občutki in doživetji, da se je med branjem včasih priporočljivo ustaviti in na polno izkusiti sporočilo, ki ga izžarevajo avtoričine magično izpisane besede. Glavni junak Piranesi, nekdo, ki je izgubil spomin, živi v Hiši, ki pa ni navadna hiša, ampak kompleks soban, ki tvori kar cel Svet. Občasno ga obišče Drugi – skupaj sta edina prebivalca Sveta, čeprav obstajajo dokazi, da je bilo nekoč še nekaj stanovalcev – s katerim si izmenjuje spoznanja. Drugi namreč išče Veliko in skrivno znanje, ki naj bi bilo nekje v Hiši. Piranesi mu pomaga z drznimi sprehodi v daljne sobane poročati o najdbah. Tam pa nekega dne naleti na nenavadno odkritje … Meditacijski, melanholičen in hkrati topel roman o brezskrbni zvedavosti in izgubi bivanjske nedolžnosti je postal ena najbolj hvaljenih knjig minulega leta ter dobitnik prestižne ženske nagrade za leposlovje. Očarljivo delo, ki ga ne velja spregledati, še posebej, če so vam blizu domišljijski svetovi Neila Gaimana ali Kirka Madeline Miller.
Aleš Cimprič, Bukla 164
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.