Prehajanje
Nella Larsen
| Naslov izvirnika | Passing |
| Leto izdaje izvirnika | 1929 |
| Prevod | Aljaž Krivec |
| Spremna beseda | Aljaž Krivec |
| Urejanje | Tonja Jelen |
trda vezava
19,5 x 14,5 cm
260 g
150 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
ameriško leposlovje
O knjigi
Prehajanje. Sredi rasnih vprašanj med belopoltimi in temnopoltimi (prebivalci) ter boja za preboj v boljše življenje, v hierarhijo, ne poseže le naključno srečanje, ki sproži spomine, temveč tudi odkrito spopadanje za ljubezen. In to med ženskama, ki sta na vprašanje glede svoje barve kože že odgovorili, a se problem rasne diskriminacije še vedno pojavlja.
Prav tako gre za neprekinjen spopad, kdo si v družbi. Še posebej na razkošnih plesih in salonskih obiskih. A v igri je predvsem naklonjenost istega moškega. Lestvica priljubljenosti je tako tudi znotraj ogroženih skupin neizbežna in mogoče še bolj kruta in invazivna. Prehajanje je tako za vsakogar skorajda neizbežno.
Recenzija Bukla
Roman Prehajanje (1929) je prvi slovenski prevod ameriške pisateljice Nelle Larsen (1891– 1964), ene najpomembnejših avtoric kulturnega gibanja harlemska renesansa (tudi novo črnsko gibanje), ki je bilo najbolj aktivno v dvajsetih letih 20. stoletja. V tem času in v središču gibanja – newyorškem Harlemu – se odvija tudi Prehajanje (angl. Passing) ki že v naslovu razkriva svojo osrednjo temo. Nekateri Američani mešanih zakonov ali tudi s temnopoltimi predniki so namreč molčali ali skušali prikriti svoje »temnopolte korenine« ter prevzeti identiteto belske (privilegirane) populacije – preiti na drugo stran. O tem pripoveduje tudi romaneskna zgodba dveh žensk, Clare Kendry in Irene Redfield, prijateljic iz otroštva (obe izhajata iz mešanih družin), ki se ponovno srečata po dolgih letih. Clare je svoje temne prednike zamolčala in se poročila z belcem, celo rasistom, ki ne sluti ničesar, to pa je nazadnje tudi sprožilec tragičnih dogodkov. Roman, ki ga je avtorica pisala tudi iz lastne osebne izkušnje (kot potomka mešanega zakona), v času izida ni bil deležen velikega odziva, medtem ko danes velja za eno najpomembnejših ameriških del, ki problematizirajo vprašanja rase, spola in seksualnosti. Glavno in večno vprašanje, ki si ga ob tem postavlja, pa je, kaj naj naredi posameznik v času zaos trenih, krivičnih družbenih razmer: izbere družbeni boj ali rešuje lastno kožo.
Kristina Sluga, Bukal 141
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
