Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Zemlja, po kateri stopamo

Jesús Carrasco
Zemlja, po kateri stopamo

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Goga
Zbirka Goga
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-277-211-6
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika La tierra que pisamos
Leto izdaje izvirnika 2016
Prevod Urša Zabukovec
Spremna beseda Urša Zabukovec
Urejanje Jelka Ciglenečki

Tehnične lastnosti
trda vezava
20,5 x 13,5 cm
360 g
224 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
špansko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Roman Zemlja, po kateri stopamo je literarna upodobitev življenja naše civilizacije, ki temelji na nasilju, podjarmljanju in izkoriščanju drugega. A prav takšno življenje, utemeljeno na nasilju in ločenosti, je, kot pravi globlje sporočilo romana, v resnici tisto drugo, nepravo, se pravi na neki način alternativno. Človeštvo, natančneje, naša, zahodna civilizacija, je nekoč na neki točki iztirila.

Roman o soočenju dveh oblik človekovega odnosa do zemlje, merkantilne in čustvene, ki se neogibno zrcalita v odnosu človeka do svojega bližnjega, je l. 2016 prejel nagrado Evropske unije za književnost.

o avtorju

Jesús Carrasco (r. 1972, Bajadoz, Španija), avtor mednarodno zelo uspešnega in nagrajevanega prvenca Na prostem, v svojem drugem romanu, spisanem v žanru »alternativne zgodovine«, prikazuje Španijo, ki si jo je na začetku 20. stoletja priključil Imperij. Kot nagrado za služenje Imperiju vojaška elita naseli mestece v Extremaduri. Umirjeno življenje Eve Holman, soproge nekdaj uspešnega polkovnika Iosifa, nekega dne zmoti molčeč moški, »domorodec«, ki se pojavi pred njenimi vrati. Moški počasi, nenasilno zavzema njeno posest in zavest: s svojo molčečo prisotnostjo, polno bolečine, jo prisili, da se sooči s tragično zgodbo njegovega – in s tem tudi svojega – življenja.

Recenzija Bukla

Španski pisatelj Carrasco (1972) je že z romanesknim prvencem Na prostem (2013) požel odobravanje tako domače kot svetovne kritike. Tudi njegov drugi roman, Zemlja po kateri stopamo, ne zaostaja – ob izidu leta 2016 je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Avtor se v obeh delih posredno ali neposredno navezuje na zemljo oz. naravo, ki jo opisuje z neverjetnim realizmom in naklonjenostjo, medtem ko preostale podrobnosti rad izpusti. Recimo, tako kot smo v prvencu komaj izvedeli kaj več o fantu, ki je pobegnil od doma in prišel pod okrilje pastirja, tako v drugem romanu izvemo le nekaj detajlov; zgodba se odvija v začetku 20. stoletja, nekje v španski Extremaduri, kjer spremljamo starejši upokojeni par, ostarelega in dementnega polkovnika Iosifa in njegovo ženo Evo, ki dneve preživlja v skrbi za svojega moža. Njeno pripovedovanje pelje zgodbo – izvemo, da se je pred leti odvila vojna, da je bil njen mož pomemben in zaslužen vojaški polkovnik, zato sta tudi dobila to veliko, sicer od mesta močno oddaljeno posestvo. Le sklepamo lahko, da je ozemlje osvojil neki severni imperij, nad lokalnim prebivalstvom izvedel genocid in si podjarmil njihovo zemljo, kjer zdaj udobno živi. Tudi Evina zgodba se začne tako, počuti se vzvišeno in na preživele domorodce gleda zviška, ob vsesplošnem nezadovoljstvu z njimi se celo sprašuje, kako so ti ljudje sploh preživeli pred njihovim prihodom. Vse dokler v njeno življenje ne vstopi molčeči moški. Tiho, a vztrajno se naseli na njenem vrtu in noče oditi. Ko Eva sčasoma odneha s preganjanjem, se nasprotnika začneta zbliževati, Eva pa ugotovi, da ni vse tako preprosto, in začenja spoznavati krivdo svojega naroda. »Sprva uročimo domorodce s kičem, oni pa nam prinesejo juko ali kavo. Pozneje jih prosimo, naj nas za roko peljejo k skalam, kjer pridobivajo kovino, s katero si luknjajo ušesne mečice. Nato pripeljemo tja stroje in delovodje z biči in staroselci se nehajo navduševati nad našo belo kožo.« K romanu je odlično dodelano spremno besedo napisala Urša Zabukovec, ki je v slovenščino prevedla obe Carrascovi deli. V njej lahko preberemo, da gre za roman, napisan v žanru alternativne zgodovine oz. stvarnosti, saj se zgodba odvija v nam znanem kraju in času, s sicer drugačno zgodovino. A v svoji srži roman prikazuje ravno univerzalnost človeške zgodovine, našo nenehno željo po osvajanju in prilaščanju zemlje. Naš svet je zgrajen na vojnah, nasilju in ločenosti, zato lahko roman beremo kot aktualen, nekoč, danes ali jutri. Toliko bolj v povezavi z našim odnosom do narave. Si zemljo sploh lahko lastimo … ali pa se nam bo na koncu maščevala ona? Toplo priporočam v branje.

Vanja Jazbec, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...