Dvovid

Recenzija Bukla

Avtor preučuje zakodiranost jezika (in jo s pridom izrablja ter tu in tam ruši), izpesni subjekt, ki je nujno političen (tudi) v svoji intimi, med divjanjem podob pa postreže celo s humorjem in ravno prav umerjenim kršenjem pravil za dobro poezijo. Morda bi kakšen od bralcev pesnikovega prvenca (Štafeta okoli mestne smreke) ob najnovejši zbirki porekel, da se je avtor pomiril, a bi s tem samo dal vedeti, da je pozabil, da ima poezija specifično notranjo (ne)logiko. V resnici se namreč zdi, da si zbirki delita osnovne elemente, ki pa jih je doletel prehod od spopada s svetom do spopada z njegovimi temelji.

Aljaž Krivec, Bukla 126

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.