Gorski venec

Založnik o knjigi

Ena najbolj branih južnoslovanskih pesnitev vseh časov je nastala leta 1846 na Cetinju in je po štiridesetih letih prevedena v sodoben slovenski jezik. Travmatično jedro tega »zgodovinskega dogajanja s konca 17. stoletja« je simbolizirano s fiktivnim dogodkom. Nič ne kaže na to, da bi se grozljiv osrednji dogodek pesnitve – »iztrebljenje poturčencev«, pokol, v katerem naj bi pravoslavni Črnogorci pobili svoje sonarodnjake, ki so sprejeli islam, in porušili njihove svete stavbe – resnično zgodil. Kot zgodovinska fikcija se je pojavil v 19. stoletju, malo preden je Njegoš napisal to pesnitev, o njem pa govori tudi črnogorska ljudska pesem.

Novi prevod Miklavža Komelja se osredotoča na neposrednost Njegoševega literarnega izraza, hkrati pa dosega učinek sodobne, žive govorice, vendar tudi z nekaterimi arhaičnimi in lokalnimi potujitvami, ki jih Njegoš v originalu zavestno uporablja.

Knjiga je izšla v dvojezični izdaji, slovenski prevod je opremljen z informativnimi opombami in prevajalčevo spremno besedo.

Knjiga izhaja s finančno podporo Ministrstva za kulturo Črne gore in je del projekta Beremo srce Evrope (Ustvarjalna Evropa).

O avtorju

Petar II. Petrović Njegoš (1813–1851), pesnik, filozof, črnogorski vladar in cetinjski metropolit, ki ga je Jernej Kopitar imenoval »slovanski David«. Njegova dela veljajo za ena najpomembnejših v črnogorski književnosti. Njegoš je bil poleg rimskega papeža, ki je bil tudi poglavar cerkvene države, zadnji evropski vladar, ki je združeval posvetno in cerkveno oblast. V obdobju južnoslovanske nacionalne romantike je v treh letih (1845–1847) zasnoval in spisal črnogorsko trilogijo: najprej filozofsko-religiozni spev Luč mikrokozmosa, nato zgodovinski dramski poskus Lažni car Šćepan Mali ter zgodovinsko panliterarno poemo Gorski venec.