Narejeno iz metala in kamnov

Recenzija Bukla

Nova pesničina zbirka na prvi pogled uporablja preprost koncept: vsaka od pesmi je naslovljena z nekim »komadom« pretežno znanih glasbenih izvajalcev oz. izvajalk, ob katerih je navedeno še ime albuma, s katerega ta »komad« je. Čeprav je v pesmih te vplive (včasih bolj, včasih spet manj) mogoče zasledovati, pa je fokus zbirke nekje drugje. Tako se naslovi naposled berejo kot potencialni soundtrack ali vsaj sprožilni moment, pisanje kot tako pa zazveni kot logično nadaljevanje avtoričine poprejšnje pesniške zbirke Narekovano iz postelje. Tu je zasidranost v stvarnost vsakodnevnega življenja in politično-ekonomskih značilnosti sodobne družbe, a to je le osnovno mesto izrekanja, ki ne zanemari sledenja lastnemu duševnemu ustroju oz. vprašanja, kako se strukturira lastna zavest (in ne zgolj umešča v okolje). Obenem pa gre tudi za pisanje, ki se ne pusti ujeti v nič navedenega, saj se zdi, da ničesar ne predpostavlja v vnaprej določenih okvirih, temveč skuša slediti lastni logiki zasledovanja samega sebe. In zdi se, da iz tega trenja izvira energija za nastajanje pričujočega dela.

Aljaž Krivec, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.