Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Stigmatizacija

Miklavž Komelj
Stigmatizacija
24,90 € 24,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-10 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Goga
Zbirka Goga
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-277-222-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Urejanje Jelka Ciglenečki

Tehnične lastnosti
trda vezava
20,5 x 13,5 cm
240 g
113 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

To je dvanajsta knjiga poezije Miklavža Komelja. Pred tem so izšle knjige Luč delfina (1991), Jantar časa (1995), Rosa (2002), Hipodrom (2006), Nenaslovljena imena (2008), Modra obleka (2011), Roke v dežju (2011), Noč je abstraktnejša kot n (2014), Minima impossibilia (2015), Liebestod (2017), 11 (2018). Med njegovimi deli sta tudi dve knjigi proze - Sovjetska knjiga (2912) in Larvae (2019), znanstvena monografija Kako misliti partizansko umetnost? (2009) in zbirka esejev Nujnost poezije (2010). Objavil je številne prevode (Karoline von Günderrode, Fernando Pessoa, Cesar Vallejo, Djuna Barnes, Pier Paolo Passolini ...). Uredil je tudi monumentalni izdaji zbranih pesmi Jureta Detele (2018) in dotlej neobljavljenih zapisov Srečka Kosovela (2019).

Recenzija Bukla

Dvanajsta pesniška zbirka Miklavža Komelja je logično nadaljevaje njegovega opusa, sploh knjig Minima impossibilia (2016) in Liebestod (2017), saj poglablja in dodatno raziskuje nekatere že obdelane motive, predvsem smrt. Komelj tematizira stik med človekoma, predvsem njegovo odsotnost in nezmožnost, kar ustvarja svojstveno napetost. Verzi v zbirki so zelo kratki, večinoma obsegajo po le eno besedo, kar ustvarja prepoznaven, odsekan ritem, pa tudi negotovo in usodno vzdušje. Mrtvi uporabljajo mobilne telefone, duhovi se oglašajo, lasje se naelektrijo, plastične vrečke so duše, dež je boben, ljudje odmetavajo sence – zdi se, kot da se z vsako pesmijo posebej meje jezika in sveta zrušijo in nato med verzi ponovno vzpostavijo le zato, da jih lahko na koncu spet sesuje v prah, kar je tudi sicer ena izmed največjih kvalitet njegove poezije.

Veronika Šoster, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...