trda vezava
20,5 x 13,5 cm
240 g
113 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
To je dvanajsta knjiga poezije Miklavža Komelja. Pred tem so izšle knjige Luč delfina (1991), Jantar časa (1995), Rosa (2002), Hipodrom (2006), Nenaslovljena imena (2008), Modra obleka (2011), Roke v dežju (2011), Noč je abstraktnejša kot n (2014), Minima impossibilia (2015), Liebestod (2017), 11 (2018). Med njegovimi deli sta tudi dve knjigi proze - Sovjetska knjiga (2912) in Larvae (2019), znanstvena monografija Kako misliti partizansko umetnost? (2009) in zbirka esejev Nujnost poezije (2010). Objavil je številne prevode (Karoline von Günderrode, Fernando Pessoa, Cesar Vallejo, Djuna Barnes, Pier Paolo Passolini ...). Uredil je tudi monumentalni izdaji zbranih pesmi Jureta Detele (2018) in dotlej neobljavljenih zapisov Srečka Kosovela (2019).
Recenzija Bukla
Dvanajsta pesniška zbirka Miklavža Komelja je logično nadaljevaje njegovega opusa, sploh knjig Minima impossibilia (2016) in Liebestod (2017), saj poglablja in dodatno raziskuje nekatere že obdelane motive, predvsem smrt. Komelj tematizira stik med človekoma, predvsem njegovo odsotnost in nezmožnost, kar ustvarja svojstveno napetost. Verzi v zbirki so zelo kratki, večinoma obsegajo po le eno besedo, kar ustvarja prepoznaven, odsekan ritem, pa tudi negotovo in usodno vzdušje. Mrtvi uporabljajo mobilne telefone, duhovi se oglašajo, lasje se naelektrijo, plastične vrečke so duše, dež je boben, ljudje odmetavajo sence – zdi se, kot da se z vsako pesmijo posebej meje jezika in sveta zrušijo in nato med verzi ponovno vzpostavijo le zato, da jih lahko na koncu spet sesuje v prah, kar je tudi sicer ena izmed največjih kvalitet njegove poezije.
Veronika Šoster, Bukla 152
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Torzo / Torso / Torso pesmi / Gedichte / poems: Lidija Golc; kipi / Skulpturen / sculptures: Franc Solina 12,00 € Dodaj v košarico
