Atlas rahločutnega moškega

Recenzija Bukla

Avstrijskega pisatelja Christopha Ransmayrja (1954) v slovenščini že kar dobro poznamo po romanih Poslednji svet, Leteča gora, Cox ali Tok časa in Grozote teme in ledu, po temah, ki jih izbira in v katerih virtuozno kombinira zgodovino, kruto naravo ter mojstrsko pripovedovanje, pa gre za meni trenutno najljubšega avstrijskega avtorja, ki me tako po videzu kot po ustvarjanju spominja na nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Najnovejši prevod njegovega romana Atlas rahločutnega moškega, ki je izvirno izšel leta 2012, je nenavadno, vendar pa tolikanj bolj zanimivo delo, še posebej zato, ker ga lahko berete po delih, po zgodbo na dan, ki pa je – vsaka posebej – izpisana s svetovljansko pazljivostjo in posluhom za detajl in dramaturgijo. Ransmayr nas v tem svojem pripovednem atlasu, ki vsebuje sedemdeset epizod (vse, tako ali drugače, v prvem stavku vsebujejo besedi »videl sem«), popelje po vsem svetu in nas seznani z nenavadnimi dejstvi ali liki ter njihovimi prizadevanji, od golfista, ki si zada cilj, da bo s severnega tečaja sprožil osemnajst žogic na vse strani Zemlje, seveda proti jugu, prek Čeha Bohumírja Pavlika, ki obnavlja zid okoli pokopališča, na katerem je svoj mir skozi stoletja našlo več kot enajst tisoč ljudi, do ostriženega starca na samotni plaži v Braziliji, ki tam vpije molitve in zaklinjanja v majhen peščen grič ob svojih nogah, ob tem pa, kakor pripominja avtor v uvodu h knjigi, je to atlas samo o ljudeh, ki jih je srečal, in krajih, ki jih je prepotoval ali pa v njih tudi živel. Izjemno!

Samo Rugelj, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.