Tisto

Recenzija Bukla

Za nekatere romane si človek misli, da pač nikoli ne bodo prevedeni v slovenščino. Sam sem si to mislil za Kingovo obsežno srhljivko Tisto, ki je izšla že daljnega leta 1986, v srbščino pa bila prevedena leta 1991, ko sem jo v neki ljubljanski knjižnici tudi prvič prijel v roke. Slovenski vlak za to knjigo je pač odpeljal, sem si mislil, vendar je Marko Košan (1961), umetnostni zgodovinar, likovni kritik, esejist in prevajalec, menil drugače, in tako je Tisto ravno v času ponovne renesanse (po izjemno uspešnem filmu Tisto leta 2017 letos jeseni namreč prihaja na spored filmsko nadaljevanje) po njegovi zaslugi zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Zgodba se začne leta 1957, ko sedem najstnikov doživi grozljivo izkušnjo v domačem kraju Derry v ameriški zvezni državi Maine, saj se morajo spopasti z nečim groznim, kar že stoletja ustrahuje in mori, se vsakih 27 let zbudi in se hrani z ljudmi, najraje z otroki. Ko Georgie postane nesrečna žrtev »tistega«, se njegov brat Bill in šest njegovih prijateljev odločijo, da bodo izsledili to zlo. Skoraj 30 let pozneje se groza ponovi, zdaj že odraslih sedem prijateljev pa se vrne, da bi enkrat za vselej obračunali z zlom. Srhljivka, ki vas bo kljub svojemu obsegu gnala do konca.

Samo Rugelj, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.