To je voda in drugi eseji
David Foster Wallace
| Založba | LUD Literatura |
| Zbirka | Labirinti |
| Leto izdaje | 2019 |
| ISBN | 978-961-7017-45-8 |
| Naslov izvirnika | Selection of essays |
| Leto izdaje izvirnika | 2010 |
| Prevod | Jernej Županič |
| Spremna študija | Jernej Županič |
Založnik o knjigi
David Foster Wallace (1962–2008) je eden osrednjih severnoameriških avtorjev 20. stoletja. Ob kratki prozi in romanih je pisal tudi eseje, ki so odlična vstopna točka v njegov opus. Tudi v njih se kažeta avtorjevo jezikovno mojstrstvo in prodornost, in sicer po večini v priljudni, bralcu prijazni obliki ter v zlahka obvladljivem obsegu. V zbirko so vključeni tako »literarni« kot »doživljajski« eseji, slednji se po strukturi in pogosti nevrotični razplastenosti dostikrat približujejo Wallaceovi kratki prozi. Wallace v pričujoči knjigi izbranih esejih popisuje mlado ameriško prozo osemdesetih let 20. stoletja, razmišlja o biografijah literatov in o humorju pri Franzu Kafki, obišče teniški turnir v Wimbledonu in se tam pogovarja z Rogerjem Federerjem, se poda na nekajdnevni obisk Mainskega festivala jastogov in na tedensko križarjenje po Karibskem morju in tako naprej. Ob tem ponuja zdaj insajderske uvide in premišljanja, zdaj lucidne zunanje poglede na kulturne fenomene sodobnosti.
Recenzija Bukla
David Foster Wallace (1962–2008) je kultni ameriški pisatelj, ki ga pri nas že poznamo po Zgodbah, ki so izšle leta 2011, najbolj znan pa je po svojem epsko obsežnem romanu Neskončna burka (Infinite Jest), za katerega slišim, da bo morda nekoč izšel tudi v slovenskem jeziku. Knjiga To je voda in drugi eseji je knjižni izbor nekaterih njegovih najboljših esejev, v katerih Wallace prikaže vso svojo pripovedno briljanco ne samo s svojim stilom in opisovanjem dogajanja, temveč tudi z izvirnim in za literata skoraj nenavadnim izborom tematik, ki se jih loteva. Te se razpenjajo od opisovanja teniškega dvoboja med Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom v finalu Wimbledona 2006, pri katerem Wallace prikaže tako svojo literarno virtuoznost kot športno navdušenost nekdanjega tenisača, ali pa (najdaljši esej v knjigi) popis enotedenskega križarjenja na luksuzni megakrižarki, pri katerem pred nami z občutljivo inteligenco pozornega opazovalca in bistrega premišljevalca naslika ves površinski blišč in vso eksistencialno praznino ter paradoksalno nesmiselnost tovrstnih potovanj. Izvirno!
Samo Rugelj, Bukla 151
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
