O ljubezni, batinah in revoluciji

Recenzija Bukla

Nora Verde, s pravim imenom Antonela Marušič, je ena najbolj uveljavljenih hrvaških pisateljic. V slovenščini je leta 2016 izšel njen roman Do razprodaje zalog, pričujoča knjiga pa prinaša devet izvrstnih kratkih zgodb, v katerih so protagonistke ženske sodobnega časa, ki »zastopajo« ženske, ki živimo tukaj in zdaj. Mlada ženska, ki se preživ­lja s pobiranjem plastenk, pa starejša vdova, pomočnica pri bogati zagrebški družini, ki stori ta »zločin«, da se za nekaj dni, medtem ko njeni delodajalci uživajo na dopustu, preseli v njihovo luksuzno stanovanje in uživa v njem – a ker se vrnejo predčasno, jo dobijo in odpustijo. Žalostna je usoda profesorice Lerotić, ki z učenci dela drugače, bolj človeško, potem pa je nenadoma ni več v šolo. Učenci gredo kar k njej domov, da bi preverili, kaj se ji je zgodilo. V ­Voriorki se mlada angažirana študentka loti odstranjevanja nacističnih plakatov v nočnem mestu, a jo pri tem »dobijo« in maltretirajo trije mladi moški, za nameček pa še policisti. Urbana bojevnica, kakor žensko imenuje prevajalka Suzana Tratnik, ki je napisala tudi sprem­no besedo v zbirko, vedno ostane sama. V osrednji zgodbi O čemer sem od nekdaj hotela pisati junakinja doživlja nasilje v družini, ki pa ga vsi zanikajo. Tu so še zgodbe lezbičnih ljubezni, polne iskan­ja medsebojne bližine in mesta v družbi. Tudi v preostalih zgodbah so junakinje večinoma revolucionarke, ki želijo le (pre)živeti. Pisava Nore Verde je sveža, angažirana, fluidna, živa. To niso zgodbe, ki jih preberemo in pozabimo, ravno nasprotno – to so močne zgodbe, ki ostanejo v bralcih.

Sabina Burkeljca, Bukla 160

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.