Založba | Mohorjeva Celovec |
Leto izdaje | 2015 |
ISBN | 978-3-7086-0847-1 |
Urejanje | Hanzi Filipič |
trda vezava
21,5 x 19 cm
419 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
biografije in spomini
Založnik o knjigi
Glavna protagonista romana Marica Gradišnik in Matej Planinšek sta, že v času pred drugo svetovno vojno, z utopično boljševiško idejo zavedena mlada Slovenca. Njuna zgodba, ki jo je avtorju zaupal kolega zdravnik - Maričin sorodnik, je s fikcijo obogatena pripoved o slepi veri, zlu totalitarizmov Evrope v dvajsetem stoletju in njegovem pogubnem času, v katerem se je vsaj Marica dokončno zavedla v življenju neuresničene in zlagane vere o končnem enakopravnem svetu enakih. V svetu, v katerem so se le izbrani polastili vse oblasti, da bi tako, z obljubo jutrišnjega lažnega raja, obvladali množice in svet. Svetu zlagane utopije je utiral pot svet totalitarizma in zločina.
Recenzija Bukla
Avtor v prologu oriše čas in razloge, ki so ga spodbudili k pisanju romana: vzpon Hitlerjevega nacizma in Stalinov teror, koncentracijska taborišča obeh ter milijoni nasilno pokončanih in razčlovečenih žrtev svetovne vojne, po njej pa namesto miru še globlji, planetarni ideološki razkol. Radoš zavrača slepo vdanost totalnim »resnicam« in njihovim glasnikom, med žrtvami pa posebej omenja različne, v končni posledici pa podobne tragične usode ruskega pesnika Osipa Mandelštama ter avstrijskega pisatelja Štefana Zweiga in prevajalke njegove knjige Včerajšnji svet, Angele Vode. Kot priče in pričevalce jih vpleta tudi v svojo, na resničnih dogodkih utemeljeno pripoved o kmečkem dekletu Marici Gradišnik in Mateju Planinšku, španskem borcu Mateu. Vojna ju združi na partizanski strani, ob informbiroju pa po odločitvi za »pravičnika« Stalina oba kot sovražna agenta spoznata vso surovost gulagov v njegovem »raju«.
Iztok Ilich, Bukla 110-111
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.