Tretji izvod

O knjigi

Tokrat je glavni junak odrasel, avtor pa mu je namenil poklic – pisatelja.
To avtorju omogoči, da v razgibano pripoved vpleta številne refleksije in avtorefleksije o lastnem pisateljskem ustvarjanju, hkrati pa s tem že kar postmodernistično ustvarja potujitveni učinek: kaj pa če pravzaprav beremo fikcijo v fikciji? Je Tretji izvod morda zgolj besedilo, ki ga piše fiktivni pisatelj Andrej Košuta? S temi postopki Horvatov roman pomembno nadgrajuje, celo presega običajno produkcijo tovrstnega žanrskega pisanja.

Starejši se pogosto pritožujejo, da mladine zgodovina, in še posebej naša novejša zgodovina, sploh ne zanima. Horvat dokazuje, da to (vedno in pri vseh) ne drži. Kljub svoji mladosti – rojen je leta 1997(!) – se po zgodovinskem ozadju svoje pripovedi giblje nadvse poznavalsko. Zgodba poteka na treh časovnih nivojih: v zadnjem letu druge svetovne vojne, sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja in v sodobnosti.

Občudovanja vredna je avtorjeva sposobnost dodajanja detajlov v prikaz dogajanja v vsakem od dogajalnih obdobij in njihovo spletanje v pogosto presenetljive in nepričakovane povezave. Le kakšno zvezo bi lahko imela smrtna nesreča legendarnega slovenskega komandanta partizanske vojske z nikoli docela pojasnjenim ropom sefov v SKB-banki sredi Ljubljane? Seveda bodo zgodovinarji, pa tudi navadni bralci imeli pomisleke nad preveč drznimi namigovanji. A takim odgovarja kar sam Andrej Košuta, glavni junak romana: »V glavi so se mu že pletle zarote, izmišljene, polresnične, ki bodo razjezile zgodovinarje in zavedle bralce, saj so njegove zgodbe vedno takšne, da ni bilo dokazov, da bi bile resnične, vendar tudi ni dokazov, da ne bi bile.« Italijani imajo lep pregovor: Se non è vero, è ben trovato! (Če že ni vse res, je pa posrečeno izmišljeno!)

In če se lahko mirne duše prepustimo bralskemu užitku pri Danu Brownu, ki pogosto gradi zgodbo na očitno ponarejenih dokumentih (npr. Protokolih Sionskih modrecev), ni nobenega razloga, da se ne bi prepustili Horvatovemu razpredanju o dokumentu, ki ga sploh ni (bilo?).