Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Primer Eduard Einstein

Roman
Laurent Seksik
Primer Eduard Einstein
23,00 € 23,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,69 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-278-264-1
Naslov izvirnika Le cas Eduard Einstein
Leto izdaje izvirnika 2013
Prevod Ludvik Jevšenak
Urejanje Tadeja Petrovčič Jerina

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 13,5 cm
270 g
209 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > zgodovinski roman
biografije in spomini
francosko leposlovje

Založnik o knjigi

»Moj sin je edini problem, ki zame ostaja nerešljiv«

Laurent Seksik v romanu posodi glas Eduardu, pozabljenemu sinu Alberta Einsteina, ki je večji del življenja preživel v psihiatrični kliniki. Dramo takrat že razpadle družine Einstein, ki se začne odvijati v 30. letih prejšnjega stoletja, enem najtemačnejših obdobij evropske zgodovine, in ki je življenjepisci tega genija preteklega stoletja večinoma ne omenjajo, nam z različnih perspektiv odstira kot človeško dramo, ki se dotika vseh.

»Moj sin je edini problem, ki zame ostaja nerešljiv,« je v enem svojih pisem iz ameriškega begunstva Albert Einstein napisal svojemu prijatelju. V začetku 30. let preteklega stoletja je Eduard, Einsteinov drugi sin iz njegovega takrat že razpadlega zakona z Vojvodinko Milevo Marić, star 20 let. Nadarjeni mladenič, začetnik študija medicine, doživi prve epizode shizofrenije. Ko stanje postane neobvladljivo, ga mati odpelje v psihiatrično kliniko. Tam bo preživel preostanek življenja.

V romanu se znotraj širšega konteksta zgodovinske tragedije vzpona nacizma prepletajo tri usode. Laurent Seksik nam s kirurško natančnostjo in z neverjetno človeško toplino razkriva bolečino razdajajoče se matere, nemoč verjetno največjega genija preteklega stoletja in hrepenenje zapuščenega sina.

Laurent Seksik (1962) je zdravnik in pisatelj. Leta 1999 je izdal svoj prvi roman. Od leta 2006 je odmeven avtor v mednarodnem prostoru, hkrati pa nadaljuje tudi zdravniško kariero. Ko je za založbo Gallimard pripravljal biografijo o Einsteinu, je zaslutil tudi družinsko tragedijo, ki je življenjepisci tega genija preteklega stoletja večinoma ne omenjajo …

Odlomek iz knjige

Z negotovim korakom stopa po enem od peronov na berlinski železniški postaji. Elsa ga drži za roko.Govori mu s svojim sladkim, nekoliko potegnjenim naglasom in ob tem pogrkuje. Reče mu »Albertek«.Toda njena razvlečena intonacija, značilna za švabščino, ki je njen rodni dialekt in mu je v preteklostivedno dajala oporo, tolažbo, saj ga je spominjala na otroško ščebetanje, ga zdaj ne umiri.Na istem peronu berlinske železniške postaje ga je pred šestnajstimi leti, avgusta leta 1914 – napredvečer razglasitve vojne – spremljala neka druga ženska, Mileva. Hodila je ob njem s svojo šepajočohojo. Njegova sinova Hans Albert in Eduard, ki so mu rekli Tete, in sta takrat bila stara deset in štirileta, sta mamo držala za roko. Pospremili so ga prav do vlaka. Vzdušje je ledeno. Mož in žena se dokončnoločujeta.»Ne greš z nami?« vpraša Eduard.»Ne, Tete, tvoj oče ne gre,« odgovori Mileva.»Zakaj pa oče ne gre?« reče otrok.Hans Albert je molčal. Pri svoji starosti je razumel, kaj pomeni ločitev. Odslej bodo oče in njegovasinova več sto kilometrov narazen. Papa ostane v Berlinu; Hans Albert, Eduard in njuna mati se vračajov Zürich.»Nas boš kmalu obiskal?« vpraša Eduard.Prišel bo kolikor mogoče kmalu.»Vstopi, Tete, vlak bo odpeljal!«Mlajšemu sinu pomaga po stopnicah. Otrok ga objame okrog vratu. Njegova mama ga objameokoli ramen. Družina se namesti v kupeju. Hans Albert in Mileva se usedeta tako, da ne gledata skoziokno. Eduard stopi na sedež, pritisne obraz na šipo in z roko boža okno.»Tete te čaka v Zürichu!« zakliče.Odgovori mu z gibom roke. Vagon počasi zapušča postajo. Kupe mu izgine izpred oči. Za trenuteknepremično obstane s pogledom prikovanim na vlak, ki odhaja.Tete te čaka v Zürichu.
Laurent Seksik, Primer Eduard Einstein (str. 30)

Recenzija Bukla

Tudi največji geniji vseh časov včasih niso znali rešiti družinskih problemov. Ko je francoski zdravnik in pisatelj Laurent Seksik pripravljal biografijo o Albertu Einsteinu, je nekje vmes začutil tudi družinsko dramo, ki so jo drugi večinoma spregledali. Eduard Einstein je bil fizikov drugi sin iz zakona z Mileno Marić. Obdarjen je bil z mnogimi talenti in je intenzivno študiral Freuda ter hotel postati psihiater, a so mu kmalu diagnosticirali shizofrenijo, tako da je preostanek življenja preživel v psihiatrični bolnišnici. Drama Alberta Einsteina pa je v tem, da je ob porajajočem se nacizmu leta 1933 emigriral v Ameriko in svojega »izgubljenega« sina (»Moj sin je edini problem, ki zame ostaja nerešljiv,« je napisal v enem od pisem) ni več videl vse do smrti leta 1955 (Eduard je živel deset let dlje). Seksik je roman zastavil v obliki prvoosebne Eduardove literarizirane avtobiografske pripovedi, v njem pa virtuozno preigrava tako resnične avtobiografske elemente (vključno z naslovno fotografijo očeta in sina) kot tudi Eduardov intelektualni in čustveni svet. Literarni sladkorček iz paradnega francoskega literarnega žanra (avto)biografskih romanov!

Samo Rugelj, Bukla 122

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...