trda vezava
19,5 x 14,5 cm
340 g
216 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > znanstvenofantastični roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
V bližnjo prihodnost postavljen roman Delci svetlobe je roman o ljudeh. O ljudeh, ki so sestavljeni iz ogljikovih celic in živijo na Zemlji in o ljudeh sestavljenih iz enic ter ničel in živijo v elektronskem drobovju računalnika. Prvim in drugim je skupna zavest lastnega obstoja, jim je skupna ljubezen, sovraštvo, doživljanje radosti, žalosti, zadovoljstva in bolečine. Imajo pa tisti sestavljeni iz enic in ničel to smolo, da njihova eksistenca in še bolj njeno prenehanje, služi zgolj zabavi tistih sestavljenih iz ogljikovih celic. Zajčevi Delci svetlobe so kriminalka, v kateri je zločinsko dejanje na katerega naletimo med zgodbo, bistveno manj grozljivo in kriminalno od povsem legalne zlorabe računalniške zabave, ki služi izključno krepljenju moči tistih najmočnejših. Napeto branje, ki v bralcu zbudi tesnobno vprašanje: »Kaj pa, če se bogovi igrajo z nami na popolnoma isti način?«
Recenzija Bukla
Olesya dobi priložnost za sanjsko službo, saj bo prejemala zajetno plačo, če bo odgovorno skrbela za ekscentričnega genija in mogotca Martina Markerja. Njen novi šef, ustanovitelj vodilnega tehnološkega podjetja DCS, živi v najvišjem nadstropju elegantne črne stolpnice, ki se pne nad mestom. Kmalu začneta debatirati o računalniških igrah, saj Marker ravno razvija svoj kronski dragulj, igro vseh iger, imenovano Ilirya, ki bo spremenila svet, kot ga poznamo. A ko pride do umora, se začne zgodba šele dobro zapletati. Liki so kompleksni, večplastni, napisani so razkošno in premišljeno, zato lahko razdrobljeno zgodbo z lahkoto držijo na ramenih. Počasi se začnejo njihove skrivnostne zgodbene niti prepletati in z vsako stranjo se razkrije nekaj novega, kar nas nenehno drži v napetosti. Vsako poglavje uvaja kratek zapis o znanstvenem, strokovnem ali drugem poljubnem pojmu (kvantna teleportacija, lom svetlobe, zavest, asasin), s pomočjo nekaterih motivov in likov pa avtor uvaja tudi slovanski milje, čeprav se celoten roman bere globalno in zelo filmsko. Futuristična zasnova je ravno prav poudarjena, da lahko roman raziskuje razne etične in druge dileme, ki se pojavljajo v zvezi z novo tehnologijo in umetno inteligenco. Eksploziven znanstvenofantastični roman pa vsebine ne žrtvuje zavoljo dogajanja, ampak odpira mnogo vprašanj o najtemnejših kotičkih človeške narave, predvsem o hlepenju po moči in izrabljanju hierarhične pozicije, kar nezadržno vodi v božji kompleks.
Veronika Šoster, Bukla 151
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
