Gospodar sveta
Robert Hugh BensonZaložba | Družina |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-04-0294-7 |
Naslov izvirnika | Lord of the World |
Prevod | Niki Neubauer |
mehka vezava
23 x 15 cm
540 g
359 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > znanstvenofantastični roman
leposlovje > leposlovni roman
britansko leposlovje
Založnik o knjigi
V tej apokaliptični zgodbi je opisan svet, v katerem je vero v Boga zamenjal posvetni humanizem, ki ne priznava ničesar, kar bi bilo nad naravnimi zakoni in človekom ter razglaša, da je človek sam svoj gospodar.
Verstva počasi izginjajo, katoliška Cerkev je preganjana, vzhodne religije so se združile v eno samo panteistično religijo, ki predstavlja vedno večjo vojaško nevarnost za Zahod.
Brez duhovne razsežnosti življenja so ljudje na smrt zdolgočaseni in se množično odločajo za legalno evtanazijo namesto za prazno obstajanje in životarjenje.
V tej kulturi obupa se pojavi Julian Felsenburgh, karizmatični voditelj, skrivnostna in privlačna oseba, ki obljublja mir v zameno za slepo zvestobo. Tistim, ki se upirajo, grozi mučenje in usmrtitev. Množica ljudi začne slediti Felsenburghu in ta kmalu postane vladar sveta.
V tem težkem in zmedenem času živi tudi p. Percy Franklin, glavni junak romana. Neustrašen in neomajen v načelih je Franklin edina oporna točka za redke preostale katoličane, medtem ko angleška katoliška Cerkev žalostno propada.
Zgodba doseže vrhunec z apokaliptičnim spopadom teh dveh karizmatičnih oseb.
GOSPODAR SVETA JE EDEN IZMED PRVIH MODERNIH DISTOPIČNIH ROMANOV, NAPISAN JE BIL LETA 1907. KNJIGA JE IZREDNO PRONICLJIVA PRI OPISOVANJU TEHNOLOŠKO NAPREDNE DRUŽBE, KI HITI PROTI SVOJEMU KONCU.
Robert Hugh Benson (1871– 1914) je bil sin canterburyjskega nadškofa in anglikanski duhovnik. Leta 1903 se je spreobrnil v katolištvo in leta 1904 je postal duhovnik. Za časa življenja je veljal za eno od osrednjih fi gur angleške literature, danes je skoraj pozabljen avtor. Gospodar sveta je njegovo najbolj odmevno delo.
ROMAN STA ZA PREROŠKI OZNAČILA PAPEŽ BENEDIKT XVI. IN PAPEŽ FRANČIŠEK.
Recenzija Bukla
Trgovinski sporazum z Ameriko, upad verujočih, notranja trenja v Evropi, med strankami, verami, nadzor, rešitelj, nova volilna zakonodaja, moč komunistov, zakoni o revnih, skrite združbe, svet treh religij in vse bolj vojaško okrepljena vzhodna vera ... so teme romana, ki opisuje dogajanja in svet v prvi polovici prejšnjega stoletja skozi optiko Velike Britanije. Zveni domače, zveni sodobno. Roman je bil objavljen leta 1908, avtor Robert Hugh Benson, duhovnik, je umrl šest let kasneje, pred tem pa je napisal vizijo prihodnosti. Napeto branje o prelomnih časih utopičnih razsežnosti, no, danes so nam blizu, nudi vpogled tudi v življenje dveh zakoncev. Razumna intelektualca dvomita o veri. Njun odnos je ljubeč, poln razumevanja, toda potek vratolomnih dogajanj poseže tudi vanju. Distopični roman je gosto napisan, napeto dogajanje pa posesa v vrtinec. Vrhunec doseže v spopadu dveh ključnih oseb. Julijan Felsenburg, karizmatični, skrivnostni mož, voditelj Evrope, obljublja mir v zameno za zvestobo. Za sabo pušča krvave sledi, a množica mu sledi. Percy Franklin, duhovnik, ki mu stoji nasproti, je v razbrzdanem svetu opora miru, upanje Cerkve. Tudi če odmislimo močan okvir verskih notranjih in zunanjih bojev, nam ostane pripoved o moči, veri v širšem pomenu, boju zanjo in posledicah.
Jedrt Jež Furlan, Bukla 123-124
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.