Orientiraj se po soncu

Recenzija Bukla

Mladinski roman, prvenec, ki se ga zagotovo ne bi sramovali niti avtorji z obsežno bibliografijo, je napisala Karmen Jenič (1982). Že dolgo nisem brala tako toplega, nežnega, s humorjem ter z upanjem prežetega romana. Osrednji književni osebi – Bajta, mlada, ravno prav uporniška učiteljica slovenščine, s subtilnim posluhom za mlade, in Ilčo, fant, ki se zaradi prekrškov prešola na drugo šolo, sta »usodno« povezana. Spremljamo njuni prvoosebni pripovedi, ki se združujeta v skupni zgodbi. Kaj (za)komplicira življenje oseb v romanu (in v živ­ljenju)? Odnosi. In kaj olajšuje življenje oseb v romanu (in v življenju)? Odnosi. Pomembno je torej, kako vstopamo v življenje nekoga drugega. Pomembno je tudi, da se zares slišimo. Si pomagamo. Se imamo radi. Da nas ne vodi ego. Postavimo meje, kjer so potrebne, in jih podiramo tam, kjer nas ovirajo. Pisateljici je uspelo dobro orisati tudi stranske osebe – babico, Kolo, Saro in druge. Upam, da bodo po romanu poleg mladih, ki jim je roman v prvi vrsti namenjen, posegli tudi starejši – starši in učitelji. Zgodba opozarja na odtujenost v odnosih in brezbrižnost do sočloveka – zaradi tega je mlad človek pahnjen v iskanje samega sebe dostikrat na (samo)destruktiven način – slab vedenjski vzorec tako naenkrat postane navada. Zato babičini ajdovi štruklji in Bajtina toplina pomagata. Pomaga tudi Kolino nesebično prijateljstvo. In pomaga tudi dobra knjiga, kot je ta. Poletje bo dolgo, dodajte si jo na svoj bralni seznam in se orientirajte po soncu ter se napolnite z njim. Notranje topline ni nikoli preveč.

Sabina Burkeljca, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.