Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ekologija idej

Zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije
Gregory Bateson
Ekologija idej
34,00 € 34,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Beletrina
Zbirka Koda
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-284-531-5
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Steps to an ecology of mind
Leto izdaje izvirnika 1972
Prevod Gregor Pobežin, Jernej Stritih
Urejanje Živa Borak

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17 cm
1.030 g
576 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
leposlovje > eseji
filozofija
psihologija in psihiatrija
družbene vede > etnologija in antropologija

Založnik o knjigi

Definicija »ideje«, ki jo avtor razvija v esejih, je veliko širša od običajnih opredelitev, tako da mu je s pomočjo »ekologije idej« uspelo oblikovati nov način razumevanja in povezovanja tako raznolikih tem, kot so bilateralna simetrija v strukturi živali, vzorec razporeditve listov rastlin, stopnjevanje oboroževanja, rituali dvorjenja, narava igre, stavčna zgradba, skrivnosti biološke evolucije, ekološka kriza, kibernetika, tehnološki razvoj, populacijska eksplozija, zavest, čustva, shizofrenija, morala, primitivna umetnost, energija, epistemologija, modrost, ljubezen, lepota ... Vprašanja, na katera odgovarja Bateson v svoji knjigi, so ekološka in zato izjemno aktualna za današnji čas, na primer: Kakšni so odnosi med idejami in kako se razvijajo? Ali deluje neke vrste naravna selekcija, ki določa, katere od njih bodo preživele in katere izginile? Kaj omejuje njihovo množenje na določenih področjih mentalne aktivnosti? Katere ideje lahko ključno pripomorejo k izbrisu sodobne civilizacije in človeštva in kateri so nujni pogoji za stabilnost in preživetje ekoloških sistemov?

o avtorju

Gregory Bateson (1904–1980) je bil kot znanstvenik in mislec toliko pred svojim časom, da ga je še danes težko natančno umestiti v obstoječe klasifikacije. Lahko bi rekli, da je bil antropolog, biolog, ekolog, genetik, etolog, etnograf, komunikolog, kibernetik, psihoterapevt, logik, filozof, lingvist, biosemiotik in da hkrati vse to ni bil. Odlikoval se je namreč z inovativnim povezovanjem vseh teh področij, na primer biologije z estetiko ali etologije s filozofijo idr., s čimer je oblikoval nov način mišljenja in novo znanstveno področje – ekologijo idej.

Recenzija Bukla

Anglež Gregory Bateson (1904–1980) je spadal med tiste znanstvenike in mislece, ki so se odlikovali z inovativnim povezovanjem različnih področij, v njegovem primeru od biologije do filozofije in od estetike do etologije. S tem je oblikoval nov način mišljenja in novo znanstveno področje – ekologijo idej, kar je več kot lepo razvidno iz Ekologije idej, njegovega prvega prevoda v slovenščino, ki kar bruha različne ideje, ki so bile v svojem času velikokrat slabo razumljene, z novimi (denimo) ekološkimi preobrati na našem planetu pa vse bolj pridobivajo pomen. Eden od tistih, ki si je prizadeval, da dobimo kak Batesonov prevod v slovenščino, je tudi psihiater in psihoterapevt Miran Možina s Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Ta je o prevodu najbolj znanega Batesonovega dela iz leta 1972 zapisal: »Gre za zbirko 35 vzorčnih esejev, ki jih je Bateson napisal v letih od 1935 do 1970. V njih lahko kronološko spremljamo, kako je postopno začrtal novo znanstveno področje, 'epistemologijo', kot jo je sam poimenoval. S tem je izstopil iz običajnih delitev in miselnih vzorcev znanstvenih ved ter ponudil zametek nove znanstvene paradigme (Možina, 1991), ki je še kako relevantna tudi za psihoterapevtsko znanost in prakso. Prevod Batesona v slovenščino sem dolgo pričakoval. Odkar me je namreč leta 1985 z Batesonovimi idejami 'okužil' moj učitelj psihoterapije Graham Barnes, se je Batesonov virus v meni samo še množil. K sreči se je ta infekcija pokazala kot zdravilna tako v mojem profesionalnem kot tudi privatnem živ­ljenju. Prav z njeno pomočjo mi je namreč postajalo vse bolj jasno, kako moj način mišljenja in delovanja vodijo epistemološke predpostavke zahodne kulture, ki generirajo svojevrstno patologijo. ­Le-ta se žal od Batesonove smrti leta 1980 samo še stopnjuje ter v globaliziranih razsežnostih ogroža obstoj naše civilizacije in celotnega človeštva bolj kot kdajkoli v njegovi zgodovini. Kljub pesimizmu, s katerim me navdaja eksponentno stopnjevanje ekološke, populacijske, ekonomsko-politične, etične in druge problematike, mi Batesonov virus na paradoksalen način pomaga ohranjati upanje. Tako kot si je on, kljub vse bolj jasnemu uvidu v smrtonosno rušenje globalnega ekološkega ravnovesja, zadnja leta svojega življenja vse bolj prizadeval za širjenje svojih idej, za katere je vseeno upal, da bi lahko pomagale obrniti razvoj v drugo smer, tudi sam čutim vse bolj gorečo zavezanost populariziranju teh idej in delovanju, ki poskuša z njimi najti sozvočje.« O Gregoryju Batesonu, njegovih idejah in vplivu bo konec septembra v Ljubljani organiziran tudi mednarodni simpozij.

Samo Rugelj, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...