Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Obnašaj se! - - - 2. del

Biologija človeka v najboljši in najslabši izvedbi
Robert M. Sapolsky
Obnašaj se! - - - 2. del
24,90 € 24,90 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 2-4 delovnih dni

Povej naprej

Založba UMco
Zbirka Preobrazba
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-7050-400
Naslov izvirnika Behave
Podnaslov izvirnika The Biology of Humans at Our Best and Worst
Leto izdaje izvirnika 2017
Prevod Anja Radaljac
Urejanje Renate Rugelj, Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 15 cm
650 g
434 strani
Kategorije
psihologija in psihiatrija
knjige umco
družbene vede
naravoslovje

Založnik o knjigi

Prvi del knjige Obnašaj se! lahko naročite tukaj


»Eden najboljših znanstvenih pisateljev našega časa.« – Oliver Sacks

Nevrobiolog, primatolog in antropolog Robert M. Sapolsky v knjigi Obnašaj se!, svojem najbolj domišljenem delu, ki je nastajalo več kot desetletje, raziskuje človeško vedenje in vedenje živih bitij nasploh. S tem ponuja odgovor na vprašanje, zakaj počnemo stvari, ki jih počnemo. Pri svoji analizi uporabi dobesedno epohalni pristop: najprej obdela konkretne dejavnike, ki vplivajo na odziv in vedenje posameznika v danem trenutku, nato pa se postopoma vrača nazaj v času ter konča globoko v zgodovini naše vrste in njene evolucijske zapuščine. S tem pristopom skuša prikazati, kaj vse je vplivalo na naš trenutni odziv v dani okoliščini.

Začetni nivo razlage avtorja je nevrobiološki, odziv in vedenje živega bitja pa sta reakcija na zunanji impulz. Potem Sapolsky preide na vse širšo časovno perspektivo:

• Kaj v bližnji preteklosti je povzročilo, da je določeni impulz pri živčnem sistemu sprožil to vedenje?
• Kateri hormoni so delovali ure oziroma dneve poprej in kako so vplivali na odzivanje posameznika?
• Kako so na vedenje vplivale strukturne spremembe v živčnem sistemu v preteklih mesecih, pa v mladosti in otroštvu, vse do zarodka in genske zasnove?
• Kako je konkretna kultura oblikovala posamezna bitja in kateri ekološki dejavniki so vplivali nanje?
• Kako so vplivali evolucijski dejavniki vse do nastanka naše vrste ter življenja nasploh?

Rezultat je ena izmed najbolj navdahnjenih in celostno zastavljenih knjig o človekovem obnašanju. Prepletanje različnih znanstvenih ved in njihovo povezovanje Sapolsky združi v subtilen pogled na to, kaj ustvarja človeško – dobro ali slabo – vedenje, vse to pa avtor izkoristi za izhodišče, pri katerem sedanjega človeka sooča z nekaterimi najbolj perečimi problemi sodobne družbe: tribalizmom in ksenofobijo, hierarhijo in konkurenco, moralnostjo in svobodno voljo ter vojno in mirom.

O AVTORJU

Robert M. Sapolsky (1957) je ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog. Študiral je na univerzah Harvard in Rockefeller, danes pa predava biologijo in nevrologijo na univerzi Stanford. Je prejemnik številnih priznanj, med drugim tudi nagrade MacArthurjeve fundacije, ter avtor številnih odmevnih knjig, vključno z deli, kot so Why Zebras Don´t Get Ulcers (1994), The Trouble with Testosterone (1997) in A Primate's Memoir (2002). V najnovejšem delu Obnašaj se!, ki je avtorjeva najboljša knjiga in njegov prvi prevod v slovenščino, na interdisciplinaren način raziskuje razloge za človeško vedenje in odločitve, ki jih sprejemamo.

IZ KNJIGE

»Za razliko od ljudi živali nimajo ugledov in ne premišljujejo o tem, ali imajo njihove interakcije odprte konce. Toda kaznovanje za spodbujanje sodelovanja se pojavlja pri številnih vrstah – to se pokaže, npr. v primeru, ko pavijanjega samca, ki se do samice obnaša kot agresiven surovež, žrtev in njeni sorodniki za nekaj časa preženejo iz tropa. Kaznovanje lahko močno spodbuja sodelovanje, ampak implementacija kaznovanja je pri ljudeh lahko dvorezen meč.
Vse kulture kažejo neko stopnjo pripravljenosti, da plačajo ceno za kaznovanje prekršitev norm, in visoke stopnje pripravljenosti na to so v korelaciji z visokimi ravnmi prosocialnosti. Ena od študij je preučevala ruralne Etiopijce, ki so se preživ­ljali s prodajo oglja iz lesa iz lokalnih gozdov – klasična tragedija scenarija javne lastnine: ni verjetno, da bo kdorkoli spontano omejil gozdarjenje, da bi gozdove ohranjali zdrave. Študija je pokazala, da so vasi z visokimi povprečnimi ravnmi pripravljenosti na uveljavljanje dragih kazni v ekonomskih igricah tiste, ki imajo največ patrulj, ki preprečujejo pretirano izsekavanje gozdov, in tudi najbolj zdrave gozdove. In kot smo videli v devetem poglavju, so kulture, ki imajo bogove, ki kaznujejo prekršitve norm, atipično prosocialne.«
– iz knjige

O knjigi v drugih medijih

Avtorjev govor na TED o knjigi Obnašaj se! in o Biologiji človeka v njegovi najboljši in najslabši izvedbi.

Predavanje na univerzi Stanford, 24. november 2017.

POHVALE

»Preberite čudovito knjigo Roberta Sapolskega Obnašaj se! in nikoli več ne boste presenečeni nad širokim naborom in globino naših lastnih slabih vedenj. V sebi vsi nosimo potencial za nezavedne pristranskosti, za to, da utrpimo škodo v otroštvu ter da to škodo prenašamo na naše bližnje in da tvorimo plemenske skupine ’naših’, ki tiste, ki jih ne pripadajo obravnavajo kot manjvredne ’druge’. Toda prebiranje te knjige lahko, na čudovit način, ponudi upanje, da imamo mnogo več nadzora nad temi vedenji, kot si mislimo. Knjiga Obnašaj se! nam daje več kot le upanje – daje nam znanje o tem, kako naj ravnamo v skladu s to težnjo, da bi se več udinjali v svoji najboljši in manj v svoji najslabši izvedbi, tako kot posamezniki, kot tudi kot družba. To so res dobre novice.«
Charles Duhigg, avtor knjig Moč navade in Hitrejši, pametnejši, boljši

»Knjiga Obnašaj se! je v vsej svoji širini in globini barvita, vznemirljiva in ganljiva. Sapolsky svoje globoko strokovno znanje uporabi, da si zastavi najbolj temeljna vprašanja o tem, kaj pomeni, biti človek; od dejanja sovraštva do dejanj ljubezni, od našega nezadržnega dehumaniziranja pa do naše zmožnosti rehumanizacije.«
dr. David Eagleman, nevroznanstvenik na Stanfordu, avtor knjige Prikrito: neznano življenje človeških možganov

»Obnašaj se! je čudovito napisano delo o biologiji moralnosti. Sapolsky se te srčike dotakne večkrat, pri čemer uporablja različne časovne premice in sisteme. Pokaže vam, kako se vse perspektive in sistemi povezujejo, vas ob tem nasmeji in vam vzbuja čudenje. Sapolsky ni le eden izmed vodilnih primatologov; je tudi čudovit pisec in izvrsten vodnik po človeški naravi.«
Jonathan Haidt, univerza v New Yorku, avtor knjige Pravičniški um: zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija

Recenzija Bukla

Bilo je poleti 2017, ko sem v eni od newyorških knjigarn končno našel knjigo Obnašaj se! (Behave), ki sem jo pričakoval že nekaj časa. Pritegnila me je obljuba njene vsebine, torej celovita povezava med biološkimi in sociološkimi temelji za človekovo obnašanje in njegove odgovore na izzive iz okolja. Takoj, ko sem jo odprl, me je Sapolsky »kupil« s svojim res izvirnim konceptom. Analize človekovega vedenja se je namreč lotil od mikroslike, ki jo skozi knjigo potem počasi širi in poglablja vse do (skoraj) začetka življenja in njegovega evolucijskega razvoja (ter nujnega sodelovanja živih bitij ob tem).
Če nam denimo želi na cesti nekdo nekaj ukrasti, potem (rečeno preprosto in shematično) na to najprej odreagiramo na osnovni, nevrološki ravni, obenem pa se v telesu sproži kup (hormonskih in drugih) mehanizmov, ki povzročijo, da se z napadalcem spoprimemo, mu morebiti kar prepustimo plen ali pa naredimo nekaj tretjega. Sapolsky nas potem premišljeno, sintetično in s pristopom, ki vse tesneje povezuje naravoslovje in družboslovje, vodi h koreninam in vzrokom za naš konkreten odziv, po nevrološki, hormonski ter neposredni telesni ravni obdela naše otroštvo, mladost in okolje, v katerem smo odraščali, ter razvoj naših možganov v tem obdobju, identificira pomen genov in način, kako se izražajo v določenem okolju, postreže z mnogimi dosedanjimi raziskavami s posameznih področij (recimo raziskovanje dvojčkov, ki so živeli ločeno) itn. Nasploh je Sapolsky univerzalen in pošten v svojem pristopu: ko poseže na neko področje, najprej preštudira ključne avtorje in njihova dognanja, jih, če so različna, vzporeja in analizira, na koncu pa iz sinteze in lastnih izkušenj pristavi svoje stališče. V drugem delu knjige Sapolsky človekovo obnašanje zajame še iz širše družbene in kulturne perspektive, vpelje pojme, kot so vaši in naši, ponudi veliko odgovorov (aktualnih tudi za naš prostor), na kakšen način voditeljem uspeva negativno diskriminirati drugače misleče družbene skupine, analizira teze o moralnem obnašanju Jonathana Haidta (Pravičniški um), upoštevanju avtoritete Stanleyja Milgrama (Poslušnost avtoriteti) in Philipa Zimbarda (Luciferjev učinek) ter mnogih drugih znanstvenikov, ki so s svojimi raziskovalnimi prizadevanji skušali izostriti sliko človekovega obnašanja v sodobni civilizaciji. Rezultat je resda obsežno, a zelo na široko zastavljeno delo, ki v sebi nosi izsledke mnogih drugih knjig in ljudi, s tem pa ponudi celosten vpogled na delovanje človeka.
Nekaj dni po tem, ko sem začel brati to knjigo, sem se srečal z njegovim zastopnikom, da bi se pogovoril o njenem prevodu. »Ali ta knjiga res ni mogla biti krajša?« sem ga vprašal. Odkimal je. »Uredniki so kar nekaj časa pregledovali, če bi lahko kaj vrgli ven, pa ni šlo. Gre za avtorjevo življenjsko delo, pisal ga je več kot deset let!« je odgovoril. Še eno leto sem razmišljal, če bi se res odločili za njen prevod, in poleti 2018 je ideja o tem dozorela. S pomočjo celotne ekipe, od prevajalke Anje Radaljac naprej, je dobri dve leti kasneje ta izjemna knjiga zdaj na voljo tudi slovenskemu bralstvu, tako da lahko rečem samo to: vabljeni, da jo vzamete v roke (in jo morda imate celo na svoji knjižni polici)!

Samo Rugelj, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...