Onkraj reda

Recenzija Bukla

Potem ko je kanadskemu kliničnemu psihologu Jordanu B. Petersonu z (za ta čas) politično nekorektnimi stališči pred tremi leti tudi v slovenskem prevodu izšla knjiga 12 pravil za ­življenje, sta se njegov fenomen in kontroverznost razširila po vsem svetu ter kasneje poskrbela tudi za odmevno javno intelektualno soočenje s Slavojem Žižkom. Peterson je bil kasneje deležen hudih osebnih časov, saj sta se z ženo spopadla z njeno boleznijo, sam pa s hudo anksioznostjo ter odvisnostjo od anksiolitikov, kar je vplivalo tudi na bolj oseben ton knjige. Njegova nova knjiga Onkraj reda je neposredno tematsko nadaljevanje 12 pravil za življenje, v kateri avtor posega tudi po temah iz svoje prve knjige Zemljevidi pomena in citira pomenljive primere iz svoje psihoterapevtske prakse. Prav izhodišča realnih zgodb, ki jih je bil deležen, odločitev in opažanj, ki jih je izpeljal iz razmerij s svojimi klienti, in zaključki, ki jih je generaliziral za osebno rabo, so eden najmočnejših delov knjige. Kriteriji, po katerih izbira svoje kliente (ali pa se jim tudi odpoveduje, če oceni, da jih ne more spremeniti na bolje), bistrovidna opažanja, ko ima pred seboj krhko klientko, nesposobno normalnega življenja, ki pa se ob družbeno angažirani debati hipoma prelevi v fanatično aktivistko ipd., so splošno uporabna za vsakega, ki ima v teh časih neposreden stik z ljudmi, v zvezi s katerimi mora sprejemati pomembne odločitve. V knjigi Onkraj reda je Peterson mehkejši, kot je bil v 12 pravilih za življenje, čeprav je ponekod še vedno odločen in provokativen (denimo ko piše o ženskah kot nesojenih materah), postreže pa s kar nekaj zelo uporabnimi nasveti, kako izboljšati kakovost svojega življenja, denimo »vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi« ali pa »poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da«, ki ob razumni uporabi lahko temeljito vplivajo na vaše bivanje. A ne samo to: Peterson z naslovom knjige skuša seči preko obstoječega (družbenega) reda, poudari, da razumnik veljavna pravila lahko spoštuje samo do takrat, dokler oceni, da družbi kot celoti ne povzročajo škode. Tako v tem smislu spodbuja tudi družbeno akcijo in (morebitno) državljansko nepokorščino, če to zahteva družbena stvarnost, s čimer izpisuje tudi knjigo, ki je še kako aktualna za današnji čas.

Samo Rugelj, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.