Čujte z menoj

Recenzija Bukla

Paliativna oskrba (in znotraj nje duhovna oskrba) bo vse pomembnejša in aktualnejša. V spremni besedi je Irena Švab Kavčič zapisala: »Državni program paliativne oskrbe v Sloveniji (2010) paliativno oskrbo opredeljuje kot celostno oskrbo, ki vključuje zdravniško oskrbo, zdravstveno nego ter psihosocialno in duhovno podporo tako bolnika z napredovano kronično oziroma neozdravljivo bolez­nijo kakor njegovih bližnjih, vse s ciljem izboljšanja njihove kakovosti življenja. Pojem paliativne oskrbe je v Sloveniji uvedla zdravnica Metka Klevišar.« Cicely Saunders (1918–2005), utemeljiteljica in začetnica moderne paliativne oskrbe, se je s paliativo srečevala celotno svoje življenje in jo udejanjala v praksi; leta 1967 je odprla Hospic svetega Krištofa. Še posebej je poudarjala duhovno oskrbo v zdravstveni negi in dejavno prisotnost osebja ob bolniku do konca. V pričujoči knjigi je pet prispevkov, ki jih je Saundersova v tej ali oni obliki predstavila za časa svojega življenja. Prispevki so njena osebna razmišljanja, ko se je vsakodnevno srečevala z vprašanji, povezanimi z življenjem in smrtjo in duhovno razsežnostjo, ki so za mnoge umirajoče največkrat najpomembnejša. Knjiga bralce nagovarja k last­nim razmislekom o življenju in sočutju do ljudi, o tem, kaj pomeni dejavno biti tu in prisluhniti resnici drugega srca. Smrt in življenje si podajata roko ves čas, na koncu se zgostita, takrat se pokaže, ali z dejanji sočutja soustvarjamo bližino, po kateri tako zelo hrepenijo nemočni in odvisni od nas. To je knjiga o človeški ljubezni, prebrati bi jo moral vsakdo, ki si želi soustvarjati družbo sočutja in upanja. Kdaj, če ne zdaj?

Sabina Burkeljca, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.