Založba | Slovenska matica |
Zbirka | Filozofska knjižnica |
Leto izdaje | 2023 |
ISBN | 978-961-213-405-1 |
Prevod in spremna beseda | Gorazd Kocijančič |
trda vezava
19 x 12 cm
710 g
644 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
zgodovina
religija > krščanstvo
Založnik o knjigi
Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart večinoma spisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja. Akademski kontekst se v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja.
Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja »duhovnega pomena« Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja.
Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.
Recenzija Bukla
Kot 71. zvezek zbirke Filozofska knjižnica, ki izhaja pri Slovenski matici, smo dobili še en prevajalski in uredniški presežek, zbrane latinske pridige Mojstra Eckharta, ki jih je prevedel in obsežen, več kot stostranski uvod ter opombe napisal Gorazd Kocijančič, uredila pa Ignacija J. Fridl. Dominikanec Mojster Eckhart (1260–1328) je velikan krščanske misli in duhovnosti, filozof in teolog ter »učitelj življenja«. Njegovo delo se deli na latinsko spisje in nemške pridige, v njih pa je združeval duhovno modrost cerkvenega izročila in ga nadgrajeval v trajen duhovni izziv. Do zdaj smo ga poznali po knjigi Gorčično seme, zdaj pa z Latinskimi pridigami dobivamo zaokrožen opus pisanja, ki je večinoma nastalo med njegovim drugim poučevanjem na pariški univerzi. Izrekal jih je pred svojimi dominikanskimi sobrati, pridiganje je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja, njihov akademski kontekst pa se, kot pravi prevajalec, odlikuje po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. Te pričajo o veliki širini Eckhartove erudicije in poznavanju številnih avtorjev, obenem pa se v njih vseskozi izražajo temeljne Mojstrove teme, torej Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu ter intimnost odnosa med Bogom in dušo. Krščansko-filozofska klasika!
Samo Rugelj, Bukla 180-181
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.