Klub rumene majice

Recenzija Bukla

V klubu rumene majice je 26 še živečih članov. Vstop v ekskluzivno druščino terja popolno predanost, brutalno žrtvovanje in neverjetne fizične sposobnosti. Pa vendar, kaj je poleg vrhunskega vzpenjanja, dob rih voženj na čas in izmikanja nevarnostim ceste tisto, zaradi česar nekdo postane zmagovalec Toura? Knjiga Klub rumene majice ponuja presenetljiv vpogled v razmišljanje zmagovalcev Dirke po Franciji v obdobju 1975– 2015. Popolnoma normalno je, da so človeku nekateri člani kluba rumene majice bolj pri srcu kot drugi: nekateri so zanimivejši ali boljša družba od drugih; nekateri so uspešni na drugih področ jih življenja, drugi pa v resničnem svetu ne premorejo tolikšnih ambicij kot na kolesu; nekateri so zapleteni, drugi preprosti. Edino pravo merilo za vstop v klub je sposobnost, da si izjemno dober v dirkanju in znaš zgrabiti prilož nost, ko se pokaže. Brian Holm, nekdanji ekip ni tovariš Bjarneja Riisa, je povedal, da je na tekmovalni ravni, ki jo je dosegel Riis, nenavadno srečati nekoga kolikor toliko normalnega. »Vsi, ki so dobili Tour, so precej samosvoji. Biti moraš malce drugačen. Če pogledaš vsakega posebej, ni nihče od njih normalen, kajne?« Ali pa kot pravi Cath Wiggins o svojem možu Bradleyju v dokumentarcu A Year in Yellow: »Moj mož je sijajen. Je dober kot kruh, uvideven, potrpežljiv, ljubezniv, čudovit z otroki ter zna ceniti mene in družino. Obstaja pa tudi kolesar Bradley Wiggins. Po svoje je prava pizda.«

Blaž Mazi, Bukla 134-135

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.