Skrivna dirka

Recenzija Bukla

Pred branjem te knjige sem se znašel v dilemi, zakaj brati o nečem, za kar vemo, kako se je končalo (seveda s priznanjem Lancea Armstronga pri Oprah Winfrey, da se je ves ključni del svoje kolesarske kariere dopingiral). Vendar ne, dinamično in napeto pisana izpoved Tylerja Hamiltona, ameriškega profesionalnega kolesarja (soavtor je športni novinar New York Timesa, Daniel Coyle), ki je jeseni 2012 dobila nagrado za najboljšo športno knjigo leta (pričujoča izdaja pa prinaša še epilog iz začetka leta 2013), več kot poplača vloženi čas, saj gre za iskreno poročilo o športniku, ki vse svoje talente in neumorne treninge posveti doseganju vrhov v kolesarjenju, potem pa po nekaj letih ugotovi, da je vse to premalo in se znajde pred dilemo, ali naj poskusi še nekaj: kombinacijo uporabe nedovoljenih substanc (predvsem eritropoetina in testosterona) in metod (predvsem transfuzije lastnih odmerkov krvi v ključnih etapah večtedenskih dirk). Večina, tudi Tyler, je popustila nekako v tretjem letu tekmovanja, po približno 1000 dneh, ko so ugotovili, da se na naraven način ne morejo prebiti naprej. Nekje blizu Tylerju je bil tudi Lance Armstrong, teksaški kavboj in človek, ki je bil pripravljen za zmago dati vse in ki ni poznal ne prijateljstva ne etike, tako da nam Skrivna dirka poleg Tylerjeve kronologije lastne kariere ponudi tudi neposreden vpogled v »življenje in delo« Lancea Armstronga ter v nepopustljivi svet profesionalnega kolesarjenja, ki je bilo v vsakem trenutku pripravljeno žrtvovati kakega grešnega dopinškega kozla, da bi lahko nemoteno delovalo naprej. Srhljivi svet sodobnega športa.

Samo Rugelj, Bukla 89-90

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.