Slava vojvodine Kranjske

Recenzija Bukla

Slava vojvodine Kranjske je enciklopedično polihistorsko delo, ki je v nemščini prvič izšlo leta 1689 v Nürnbergu, napisal pa ga je kranjski plemič in zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (1641– 1693). S svojimi 3532 stranmi, 24 prilogami in 528 bakrorezi še vedno velja za eno največjih in še danes najpomembnejših del o Kranjski, ki je v Valvasorjevem času obsegala približno današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in del Primorske. Prva izdaja ima med bibliofili veliko vrednost in za dobro ohranjen izvod morate danes odšteti približno 20 tisoč evrov. Seveda pa so na voljo tudi cenovno precej dostopnejše alternative. Če pred nekaj leti, ko je izšel integralni prevod Slave Vojvodine Kranjske v štiri knjigah, skupaj z dodatno knjigo študij o njej (ta je kot zadnja knjiga projekta izšla leta 2014), zanj niste namenili nekaj tisoč evrov, potem imate zdaj priložnost, da si priskrbite njeno kondenzirano različico v obliki izbranih poglavij. Ob štiristoti obletnici prve slovenske knjige je leta 1951 pri Mladinski knjigi izšlo Valvasorjevo berilo, ki ga je pripravil in prevedel Mirko Rupel (1901– 1963), slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar. V njem je zbral in uredil posamezna poglavja Slave. To je bil do takrat ter potem do izdaje integralne knjige, edini prevod Slave Vojvodine Kranjske, ki je bil izdan in predstavljen širši javnosti. Iz omenjenega berila je Bogomil Gerlanc v sedemdesetih letih naredil ožji izbor poglavij iz 15 knjig, ki jih je uredil v knjigi, ki je pri Mladinski knjigi izšla leta 1977 in takoj postala velika uspešnica ter doživela več ponatisov. Zdaj je izšla v prenovljeni izdaji, ki jo zaznamuje sodobno zasnovana grafična podoba, v nekaterih elementih približana izvirnemu Valvasorjevemu delu. Knjiga zagotavlja reprezentativen vpogled v Slavo Vojvodine Kranjske, saj pred bralcem dodobra zaživijo življenje, zgodovina, običaji in delo naših predhodnikov. Kot dodaten bonus je knjigi dodanih še pet razglednic z Valvasorjevimi znamkami, ki jih je Pošta Slovenije naredila posebej za to izdajo.

Samo Rugelj, Bukla 132-133

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.