Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Urbarji belopeškega gospostva

Novejši urbarji za Slovenijo 2
Janez Mlinar
Urbarji belopeškega gospostva

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba ZRC, ZRC SAZU
Zbirka Thesaurus memoriae
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-05-0107-7
Leto izdaje izvirnika 2018
Urejanje Boris Golec, Katarina Keber, Miha Kosi
Tehnične lastnosti
mehka vezava
28 x 20 cm
224 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
družbene vede > etnologija in antropologija
družbene vede > pravo
družbene vede > sociologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Gospostvo Bela Peč, ki je z izjemo Dovjega in Koroške Bele obsegalo območje Zgornjesavske doline, se je kot samostojna gospodarska in upravna enota izoblikovalo šele sredi 15. stoletja. Življenje v gospostvu sta zaznamovali zlasti visokogorski alpski svet ter s tem povezane specifične klimatske razmere ter bogata nahajališča železove rude. V monografiji sta objavljena najstarejša urbarja gospostva iz 1498 in 1636. Objavljena vira ponujata odlično gospodarsko, demografsko in družbeno sliko gospostva, kjer se intenzivno prepletata agrarna in neagrarna produkcija. Kot tako predstavlja zanimivo izhodišče za morebitne nadaljnje primerjalne študije ne samo za prostor današnje Slovenije ampak tudi za širši vzhodnoalpski prostor ter Furlanijo. Izdajo spremlja obsežna spremna študija.

Recenzija Bukla

Raziskava zgodovinarja Janeza Mlinarja o dveh najstarejših urbarjih belopeškega gospostva se pridružuje kritičnim izdajam in študijam o urbarjih na Slovenskem, ki v novejšem času dopolnjujejo stara dognanja in načenjajo nova vprašanja. Na področju srednjeveške zgodovine in zgodovinopisja uveljavljeni avtor se je teh pomembnih virov o gospostvu, oblikovanem šele v 30. letih 15. stoletja po izločitvi iz radovljiškega gospostva, lotil zaradi posebnosti v geografski legi in gospodarski strukturi v primerjavi s Kranjsko in širšim alpskim prostorom. Največji razliki je videl v poteku kolonizacije in gospodarskega izkoriščanja območja ob zgornjem toku Save med Julijci in Karavankami ter v njegovih tesnih stikih s Koroško in Furlanijo, posledici intenzivnega železarstva od 80. let 14. stoletja naprej.

Iztok Ilich, Bukla 145

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...