Zgodovina Golega otoka

Recenzija Bukla

Ime Goli otok ima ne glede na to, da se je ta otok že pred leti spremenil v precej priljubljen turistični cilj, kjer si obiskovalci ogledujejo ostanke nekdanjega taborišča, še vedno zloglasen pridih, saj je bilo tu med letoma 1949 in 1956 delovno taborišče, v katerem so bili zaprti politični zaporniki, povezani z informbirojem. Vse skupaj je bilo tam približno 13.000 zapornikov, med njimi tudi še živeči Slovenci, kot sta Andrej Aplenc in Radovan Hrast, ki je o tem napisal tudi knjigo. Zdaj pa je izšel še prevod monumentalne zgodovinske monografije Martina Previšića (1984), docenta za hrvaško zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu, ki je za podrobno raziskavo in obdelavo te boleče teme porabil več kot deset let. Rezultat je podrobna in šokantna študija, v kateri je popisal vse od zgodovinskih temeljev za nastanek taborišča, sojenja kasnejšim taboriščnikom, njihov sprejem na otoku, kasnejše politično prevzgajanje, delo, bolezni in subkulturo na otoku, vračanje taboriščnikov domov in njihovo kasnejše življenje na prostosti. Poglobljena in sistematična knjiga, ki bo gotovo postala klasična zgodovinska študija temnih plati jugoslovanskega socialističnega režima!

Samo Rugelj, Bukla 160

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.