Benetke

Recenzija Bukla

Marsikateri Slovenec se je v predepidemičnih časih sem ter tja odpravil v Benetke na enodnevni izlet, na kavo v kako pregrešno drago kavarno in na sprehod med ozkimi uličicami in kanali tega unikatnega srednje­veškega mesta, ki se je končal na trgu Marka Pola. Najbrž se ob tem ni veliko spraševal o zgodovini tega mesta ter prispevku, ki ga je ta obmorska srednjeveška republika dala svetu predvsem v obdobju od 12. do 18. stoletja. Kljub temu, da obstaja ogromno knjig o Benetkah, njeni zgodovini in razvoju, je ameriški zgodovinar Frederic C. Lane (1900–1984), ki je vso svojo poklicno kariero izkazoval posebno zanimanje za Benetke in mojstrstvo njihovega morjeplovstva, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja napisal tako celovito zgodovino Benetk, da ta še danes velja za temeljno delo. Pri tem je imel naslednja izhodišča: prvo je bilo to, da so bile Benetke bolj kot vsa druga mesta, ki so jih ustvarile človeške roke, simbol lepote modrih vlad in kapitalizma, ki ga je nadzorovala skupnost. Drugo izhodišče pa je bilo, da so Benetke razvile institucije, po katerih so potem zaslovele po vsem svetu, v večstoletnih naporih, ki jih je Lane razdelil v obdobja, dolga po približno štiri stoletja. Od šestega stoletja do leta 1000 so bili Benečani večinoma čolnarji in splavarji na svojih lagunah ter navzdol in navzgor po rekah in kanalih, ki so vodili proti kopni zemlji severne Italije. Po letu 1000 do konca štirinajstega stoletja so Benečani postali pomorsko ljudstvo, ki je plulo in trgovalo po mnogih delih Sredozemlja ter tudi širše. Nazadnje, v obdobju od 15. stoletja naprej, pa so Benetke postale domovina rokodelcev, uradnikov in aristokratov in so slovele po svojih obrtnih veščinah, finančništvu in dobri vladi. Referenčna knjiga, ki še skoraj pol stoletja po izidu predstavlja izjemno branje!

Samo Rugelj, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.