Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Intervju: Ali Žerdin

»Namesto da bi se ljudje umikali virusu, so se umikali pogledom nadzornih služb.«

Samo Rugelj, Bukla 159, 14. 4. 2021

»Namesto da bi se ljudje umikali virusu, so se umikali pogledom nadzornih služb.«

foto: Jože Suhadolnik

Ali Žerdin je doktor sociologije, dolgoletni novinar in urednik, avtor družbeno angažiranih knjig, kot sta življenjepis Franceta Bučarja in Ujetniki omrežij, v svoji najnovejši knjigi MMXX: Leto nevarne bližine pa se je s svojim analitičnim pristopom in pripovednim talentom posvetil prvemu letu pandemije pri nas ter razlogom, da smo kot družba v njem plačali tako visoko ceno.

Ali Žerdin
MMXX: Leto nevarne bližine
Kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19
UMco, zbirka Angažirano,2021, m. v., 304 str., 26,90 €


Bukla: Kaj so temeljni nauki prvega leta epidemije pri nas?
Žerdin: Pomlad 2020 nas je naučila, da je strah koristen. V klasični psihološki dilemi – beg ali boj – so se spomladi ljudje odločali za beg. Virusu so se umikali, gibanje prebivalstva se je silovito zmanjšalo. S tem se je zmanjšalo tudi število tveganih stikov. Strah je deloval pozitivno in preventivno.
Po drugi strani je vlada zamejevanje epidemije predstavljala kot vojno proti virusu. Ta besednjak pa je poziv v boj. Ni bil poziv k begu, umiku. Jeseni je strah sicer ostal. Vendar se nismo več bali nevarnega virusa, pač pa sankcij, položnic, represije inšpekcijskih služb in policije. Namesto da bi se ljudje umikali virusu, so se umikali pogledom nadzornih služb. Tvegana druženja so se odvijala stran od oči represivnih organov. Napoved, da gremo z virusom v boj, je hkrati napoved, da gre oblast v boj z ljudmi, kajti ljudje so gostitelji virusa. Tudi spomladi 2021 ima strah napačen izvor.

Bukla: Iz tvoje knjige lahko sklepamo, da se ti zdi ključen element pri zajezitvi epidemije zaupanje do ukrepov vlade. Zakaj?
Žerdin: Zamejevanje epidemije zahteva poseg v nekatere temeljne človekove pravice. Ukrepi zmanjšujejo pravico gibanja in združevanja, jemljejo pravico do šolanja, pravico do svobodne gospodarske pobude ... Da bi se bili ljudje pripravljeni odreči pravicam, morajo imeti zagotovilo, da imajo ukrepi svoj znanstveni temelj in da niso sprejeti zaradi razlogov, ki z epidemijo nimajo nič skupnega. Zaupanje v vlado je bilo marca 2020 visoko. Vendar je vlada v času, ko je soglasje še kako pomembno, vlekla skrajno kontroverzne poteze. Ker jeseni, med drugim valom, zaupanja ni bilo več, so bili učinki epidemije tragični.

Bukla: Od izida knjige je minilo že skoraj mesec dni. Se je v tem času pokazalo, da katera od tvojih tez v knjigi ni pravilna?
Žerdin: Sam sem pričakoval, da bo epidemija zaradi precej visoke stopnje prekuženosti in cepljenja počasi izzvenela. Konec knjige je na neki način optimističen. Če je v kriminalki v zadnjem poglavju razkrit zločinec, v Letu nevarne bližine na koncu razkrijem, kdo je ustavil od prve strani znanega serijskega morilca. Žal celotna Evropska unija s cepljenjem katastrofalno zamuja, med to zamudo pa je celino prizadel nov sev virusa.

Bukla: Pred nami je turbulentna pomlad. Se je vlada iz prvega leta epidemije kaj naučila (za vnovično zaprtje se je denimo zavzela stroka)?
Žerdin: To, da se je za zaprtje zavzela stroka, drži. Hkrati pa stroka ni predlagala obveznega nošenja mask na prostem. To je vladna avtorska poteza, ki spet ne krepi zaupanja. Vlada v zadnjem paketu ukrepov ni popravila ureditve, ko ljudje, ki ob sumu, da so okuženi, ostanejo doma, dobijo samo 80-odstotno plačo. Vlada še ni dojela, da je težava, s katero smo soočeni, t. i. prezentizem, prisotnost na delovnem mestu med boleznijo, ne pa simuliranje zdravih ljudi. Hkrati sem razočaran, da se oblast ni odločila za intenzivno kampanjo osveščanja, naj ljudje prezračujejo prostore.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...