Poreklo človeka in spolni izbor

Založnik o knjigi

Avtor knjig O nastanku vrst in Dnevnik raziskovanj

Poreklo človeka je temeljno delo sodobne zahodne misli.

Charles Darwin (1809–1882), eden največjih naravoslovcev vseh časov, je razvil in predstavil evolucijsko teorijo, ki temelji na predpostavki, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika. Na osnovi svojih opažanj in poskusov je dognal tudi glavni mehanizem evolucije: to je naravni izbor, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Darwin je bil prvi, ki je sistematično podal razlago raznolikosti življenja na Zemlji brez posredovanja nadnaravne sile. Njegovo teorijo so kasneje razširili in dopolnili z novimi odkritji; danes teorija evolucije tvori enega od temeljev sodobne biologije in vse bolj tudi drugih ved o človeku ter živih bitjih, saj njene zakonitosti pospešeno aplicirajo na vsa ključna področja človekovega življenja.

Darwinovo razmišljanje in raziskave temeljijo na obsež­nem terenskem delu (opisanem v knjigi Dnevnik raziskovanj), s katerim je postavil gradnike za svojo temeljno knjigo O nastanku vrst (1859). Kasneje jo je nadgradil še z monumentalnim delom Poreklo človeka (1871, dopolnjena izdaja 1874), ki pomeni vrh njegovega raziskovanja in predstavlja Darwinovo življenjsko delo. Z njo je svojo evolucijsko teorijo razširil na človeka, pokazal na njegov izvor, ga umestil v verigo živih bitij ter razširil svojo tezo o spremenljivosti živih bitij, s čimer je kronal svojo argumentacijo zoper dogmo tistega časa o stvarjenju in nespremenljivosti vrst.

Slovenski prevod knjige Poreklo človeka je izšel ob 150-letnici dopolnjene izdaje iz leta 1874.

»Nekateri ljudje zmorejo krčiti povrhnje mišice lasišča; te mišice so v variabilnem in delno zakrnelem stanju. G. A. de Candolle mi je pisal o zanimivem primeru trdovratnosti ali dednosti te zmožnosti, prav tako pa tudi o njenem nenavadnem razvoju. Pozna družino, pri kateri je član v mladosti s premikom lasišča lahko vrgel več težkih knjig z glave in je z dokazovanjem te spretnosti celo služil. Njegov oče, stric, ded in trije otroci so vsi obdarjeni s to ne­običajno značilnostjo. Družina se je pred osmimi rodovi razdelila na dve veji, tako da je glava zgoraj omenjene veje sorodnik v sedmem kolenu z glavo druge veje. Ta sorodnik živi v drugem delu Francije. Ko so ga vprašali, ali ima to sposobnost, jo je takoj pokazal. Na tem primeru vidimo, kako vztrajen je lahko prenos povsem neuporabne zmogljivosti, ki verjetno izhaja iz naših oddaljenih prednikov, saj mnoge opice zmorejo močno premikati lasišče naprej in nazaj.« – iz knjige

O AVTORJU

Charles Darwin  (1809–1882), angleški naravoslovec, biolog in geolog, je eden največjih mislecev vseh časov, saj je razvil teorijo evolucije in naravnega izbora. Po končanem šolanju, med katerim so ga bolj kot študijski predmeti navdihovali lov, ježa in naravoslovje, se je prijavil na raziskovalno geodetsko popotovanje z ladjo Beagle. S petletnega potovanja se je vrnil s fascinantno zbirko živali, rastlin, kamnin in zapiskov ter ladijskih dnevnikov, ki je bila tako obsežna, da je trajalo dvajset let, preden jo je uredil in predstavil javnosti. Svet je njegovo delo in misel spoznal v naravoslovnih knjigah O nastanku vrst, Poreklo človeka in Izražanje čustev pri človeku in živalih, ki ostajajo klasična dela našega časa.

O knjigi v drugih medijih

Pogovor z evolucijskim biologom Petrom Trontljem v podkastu Glasovi svetov radia Ars; 3. april 2024

»Seveda, to je vprašanje, ki ga zelo velikokrat slišimo. Kaj je najboljši dokaz, da je imel Darwin prav? Dokažite, da evolucijska teorija drži,« pravi predavatelj za evolucijo in zoologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani prof. dr. Peter Trontelj. Za oddajo Glasovi svetov je pojasnil nekatera naključno izbrana spoznanja in dejstva, mite ter tudi zmote o evoluciji. Čeprav od prvega izida prelomne Darwinove knjige O izvoru vrst letos mineva 165 let, je namreč razmišljanj in vprašanj za evolucijsko biologijo kvečjemu vedno več in ne manj.